1. Vpliv protitočne mreže na populacijsko dinamiko rdeče sadne pršice (panonychus ulmi Koch) in plenilskih pršic (phytoseiidae) v nasadu jablanBiserka Donik Purgaj, 2017, master's thesis/paper Abstract: V letih 2008–2012 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik proučevali vpliv protitočne mreže na pojavnost (populacijsko dinamiko) rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi Koch) (RSP) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) (PP) v nasadu jablan, sort ˈGalaˈ, ˈFujiˈ in ˈBraeburnˈ. Slednje so bile izbrane po principu boljših ali slabših gostiteljev za rdečo sadno pršico. Enak sklop zaporedja sort se je ponovil v nasadu, pokritem s črno protitočno mrežo, in v nasadu, ki s črno protitočno mrežo ni bil pokrit. Z raziskavo smo potrdili, da je vpliv sorte na pojav spremljanih škodljivcev večji, kot je vpliv mreže, saj sorta značilno vpliva na populacijsko dinamiko RSP in PP. Značilen vpliv protitočne mreže na pojav RSP in PP je bil potrjen le pri sortiˈBraeburnˈ, kjer je mreža imela značilen zaviralni učinek na RSP.
Keywords: jablana / protitočna mreža / plenilske pršice / rdeča sadna pršica
Published in DKUM: 21.12.2017; Views: 1686; Downloads: 150
 Full text (1,93 MB) |
2. Vpliv različnih tipov protitočnih mrež na parametre kakovosti jabolk (M. domestica B.)Marinka Brglez Sever, 2016, master's thesis/paper Abstract: Na domačem posestvu v Brezju pri Oplotnici smo v letu 2015 raziskovali vpliv različnih barvnih tipov protitočnih mrež na notranjo in zunanjo kakovost plodov jabolk sorte 'Braeburn'. Obravnavanja so predstavljali različni barvni tipi mrež (rdeča, siva, modra, zelena in črna) ter nasad brez mreže (kontrola). Vsi tipi proučevanih protitočnih mrež so izrazito zmanjšali PAR (od 19,3 do 45,6 %), najizraziteje rdeča in modra mreža. Delež zmanjšanja PAR je bil odvisen od intenzivnosti sončnega sevanja v trenutku meritve. Glavne ugotovitve so, da se je v času tehnološke zrelosti plodov vpliv vseh barvnih tipov protitočnih mrež odrazil s konsistentno manjšo trdoto mesa plodov (izraziteje pri uporabi rdeče, modre in sive mreže), nižjim škrobnim indeksom (izraziteje pri uporabi sive, modre in črne mreže) in nižjim Streifovim indeksom pri uporabi rdeče mreže. Različni barvni tipi protitočnih mrež niso vplivali na vsebnost topne suhe snovi. Uporaba protitočnih mrež je imela pozitiven vpliv na delež plodov 1. kakovostnega razreda (premera več kot 65 mm in z več kot 50 % krovne barve), medtem ko vpliv mrež na vigor jablan ni bil potrjen. Uporaba modre, rdeče in zelene protitočne mreže je imela rahlo opazen pozitiven vpliv na pospešen razvoj krovne barve plodov (izraženo z barvnim parametrom a*), vendar so bile razlike v intenzivnosti obarvanosti plodov med obravnavanji neizrazite. Slednja ugotovitev kaže na potrebo po dodatnem preučevanju osvetlitve pod različnimi tipi barvnih protitočnih mrež in posledično vpliva na različne parametre kakovosti pridelka.
Keywords: jablana, protitočna mreža, PAR, kakovost, zrelost, barva
Published in DKUM: 14.09.2016; Views: 2509; Downloads: 185
Full text (1,34 MB) |
3. |
4. |
5. RAZVOJ PARAMETROV KAKOVOSTI JABOLK SORT GALA IN FUJI KOT POSLEDICA VPLIVA PROTITOČNE MREŽE IN POLOŽAJA PLODOV V KROŠNJIBlaž Germšek, 2010, master's thesis Abstract: V Sadjarskem centru Maribor — Gačnik smo v letu 2007 in 2008 proučevali razvoj parametrov kakovosti in zrelosti jabolk sort Gala/M9 tipa Brookfield in Fuji/M9 tipa Kiku 8 kot posledice vpliva protitočne mreže in položaja plodov v krošnji. Rezultati so pokazali, da plodovi pod črno protitočno mrežo pri obeh sortah dosegajo večjo povprečno maso, manjšo vsebnost topne suhe snovi (0,6 do 1 °Brix), manjši škrobni indeks, medtem ko vpliv mreže na trdoto mesa plodov ni konsistenten (p < 0,05). Rezultati začetnih meritev barve povrhnjice kažejo, da protitočna mreža vpliva na počasnejši začetek razkroja klorofila in formiranja rdečih pigmentov v povrhnjici plodov, vendar se ta vpliv v času optimalne tehnološke zrelosti zmanjša oz. ga v klimatsko ugodnih pogojih v času zorenja pri sorti Gala več ne zaznamo. Potrdilo se je, da ima položaj ploda močnejši in dolgotrajnejši učinek na dinamiko razvoja barve plodov, kot protitočna mreža. Pri obeh sortah je razkroj klorofila v povrhnjici plodov v senčnem delu krošnje počasnejši in v optimalnem roku obiranja glede na standardne parametre zrelosti v razvoju barve pri sorti Gala zaostaja v povprečju 7 dni in pri sorti Fuji 10 dni.
Keywords: Ključne besede: jablana, protitočna mreža, kakovost, položaj plodov
Published in DKUM: 27.07.2010; Views: 4720; Downloads: 465
Full text (1,54 MB) |
6. VPLIV PROTITOČNE MREŽE NA RAZVOJ ŠKODLJIVCEV IN BOLEZNI JABLANE (Malus domestica B.)Bernarda Ferjanc, 2009, undergraduate thesis Abstract: V poskusu, izvedenem v letih 2007, 2008 in 2009 v Sadjarskem centru Gačnik smo preučevali vpliv mreže proti toči na razvoj škodljivcev in bolezni jablane (Malus domestica B.). Poskus je potekal na jablanah sort 'Braburn', 'Fuji' in 'Gala', ki smo jih gojili pod protitočno mrežo in izven nje. Opazovali smo velikost populacije zelene jablanove uši, rdeče sadne pršice, jabolčnega zavijača in obseg napada poganjkov ter plodov od pepelaste plesni in jablanovega škrlupa. Protitočna mreža ni imela vpliva na razvoj populacij zelene jablanove uši. Populacije rdeče sadne pršice v letu 2008 so bile večje izven mreže pri sorti Gala. V preostalih letih, pri vseh preučevanih sortah mreža ni imela značilnega vpliva na pršico. Mreža tudi ni imela značilnega vpliva na velikost populacij jajčec uši, pršice ter na obseg črvivosti plodov od jabolčnega zavijača. Mreža je povzročila značilno manjši ulov metuljev zavijača na feromonske vabe znotraj nasada pod mrežo, v primerjavi z ulovom zunaj mreže. Stopnja napada poganjkov in plodov od jabolčnega škrlupa in pepelaste plesni na drevesih, gojenih pod mrežo, ni bila večja, kot pri drevju, gojenem izven mreže. Glede na rezultate naše raziskave lahko trdimo, da uporaba protitočnih mrež nima značilnega vpliva na razvoj preučevanih bolezni in škodljivcev jablane.
Keywords: jablana, protitočna mreža, škodljivci, bolezni
Published in DKUM: 16.10.2009; Views: 4020; Downloads: 208
Full text (263,29 KB) |
