Search the digital library catalog

Abstract: Naraščajoča skrb za zdravje in spremembe v življenjskem standardu so povečale zanimanje za razvoj protimikrobnih tekstilij, ki preprečujejo rast mikroorganizmov in delujejo preventivno proti okužbam, kot so okužbe kože in sluznic. Hitozan, naravni biopolimer, pridobljen iz hitina, se je izkazal za učinkovito protimikrobno sredstvo, saj preprečuje rast bakterij in gliv z vezavo na njihove celične stene ter zaviranjem njihovega metabolizma. Diplomsko delo obravnava vpliv plazemske obdelave celuloznih vlaken na njihovo sposobnost adsorpcije hitozana. V raziskavi smo del celuloznih vlaken obdelali s plazmo, medtem ko smo preostali del pustili neobdelan. Obe vrsti vzorcev smo nato analizirali, da bi ocenili morebitno povečanje reaktivnosti in sposobnosti vezave hitozana kot posledico plazemske obdelave v primerjavi z neobdelanimi vlakni. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali plazemska obdelava vpliva na izboljšanje adsorpcijskih lastnosti celuloznih vlaken. Za oceno učinkovitosti postopka smo uporablili naslednje metode: potenciometrična titracija za določanje vezave hitozana, UV-Vis analiza za merjenje koncentracije preostalega hitozana, merjenje togosti ploskih tekstilij za oceno uporabnih lastnosti obdelanih vlaken ter merjenje protimikrobnosti. Rezultati so pokazali, da plazemska obdelava bistveno izboljša adsorpcijo hitozana na celulozo. Plazemska obdelava se je izkazala kot obetavna metoda za funkcionalizacijo tekstilij, ki omogoča ustvarjanje okolju prijaznih in učinkovitih zaščitnih materialov. Diplomska naloga s svojimi ugotovitvami prispeva k napredku na področju razvoja tekstilij z dodano vrednostjo in odpira nove možnosti za raziskave v tej smeri.
Keywords: hitozan, plazma, bombaž, protimikrobnost, desorpcija
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 23
Full text (2,73 MB)

Abstract: Mango velja za najbolj pogosto gojeno tropsko sadje po vsem svetu. Poleg svežega sadja ga lahko predelamo v sokove, nektarje, koncentrate in marmelade, vendar med samo predelavo ostane veliko odpadnega materiala, kot so olupki, ki predstavljajo resen okoljski problem. Ravno olupki predstavljajo bogat vir polifenolnih spojin, flavonoidov, vitamina C in zaradi tega imajo protimikrobne in antioksidativne lastnosti. Za izvedbo eksperimentalnega dela diplomske naloge smo pripravili 4 vzorce, in sicer vodni ekstrakt suhih mangovih olupkov, etanolni ekstrakt suhih mangovih olupkov, vodni ekstrakt svežih mangovih olupkov in etanolni ekstrakt svežih mangovih olupkov ter jih analizirali s pomočjo spektrofotometričnih analiz. Protimikrobno delovanje izolatov smo ocenili s Kirby – Bauerjevo in mikrodilucijsko metodo. S Kirby – Bauerjevo metodo smo z merjenjem cone inhibicije določevali inhibitorne lastnosti izolatov na rast različnih mikroorganizmov, in sicer Gram-negativnih bakterij (Escherichia coli in Pseudomonas aeruginosa), Gram-pozitivnih bakterij (Staphylococcus aureus in Bacillus cereus) ter gliv (Candida albicans in Aspergillus brasiliensis). Z mikrodilucijsko metodo pa samo določili protimikrobno delovanje izolatov na rast bakterij, saj smo predhodno s Kirby – Bauerjevo metodo dosegli uspešno inhibicijo le na rasti bakterij. S pomočjo mikrodilucijske metode smo določili minimalno inhibitorno koncentracijo izolatov. Spektrofotometrične analize vzorcev so potrdile višjo koncentracijo totalnih fenolov in proantocianidinov ter višjo antioksidativno aktivnost etanolnih ekstraktov v primerjavi z vodnimi ekstrakti. Iz izmerjenih con inhibicije smo s Kirby – Bauerjevo metodo dokazali protimikrobno delovanje na rast Gram-pozitivnih in Gram-negativnih bakterij, medtem ko testirani vzorci niso zavirali rast gliv. Rezultati mikrodilucijske metode so pokazali, da so bile boljše protimikrobne lastnosti izražene proti Gram-pozitivnim bakterijam v primerjavi z Gram-negativnimi. Glede na dobljene rezultate smo dokazali, da so olupki manga bogat vir bioaktivnih snovi s protimikrobnim in antioksidativnim delovanjem, zato bi se lahko v prihodnosti izolati iz olupkov manga uporabljali v različnih industrijskih panogah, kot so kozmetična, prehrambna in farmacevtska. Z njihovo nadaljnjo uporabo bi lahko zmanjšali količino odpadnega materiala, ki nastane med predelavo manga in s tem zmanjšali vpliv odpadkov na okolje.
Keywords: olupki manga, mikroorganizmi, bioaktivne snovi, protimikrobnost, minimalna inhibitorna koncentracija
Published in DKUM: 19.09.2022; Views: 723; Downloads: 106
Full text (5,39 MB)

Abstract: Namen doktorske disertacije v osnovi izhaja iz postavljenega problema, da obstoječe protimikrobne obdelave celuloznih materialov, zaradi stalnih in prekomerno uporabljenih protimikrobnih spojin, vodijo do odpornosti mikroorganizmov na njihovo delovanje. Izmed naštetega še posebej izstopa obdelava tekstilnih substratov za razvoj produktov, namenjenih medicini in higieni. Trend razvoja inovativnih produktov je zato na omenjenem področju vse bolj usmerjen v protimikrobne obdelave površin celuloznih materialov, ki temeljijo izključno na rabi naravnih, ne-toksičnih in biološko razgradljivih učinkovin. V ta namen se pogosto uporablja hitozan, derivat hitina, ki izkazuje odlične lastnosti, kot so dobra adhezivnost, biološka razgradljivost in protimikrobna učinkovitost. Žal pa obdelave celuloznih materialov s hitozanom niso zmeraj idealno dobre v smislu ponovljivosti obdelave in zato ponovljive redukcije patogenih mikroorganizmov. Iz tega razloga je smiselno v obdelavo s hitozanom vključiti še katero izmed naravno protimikrobno delujočih spojin, na primer eugenol in oleuropein. Obe omenjeni učinkovini izkazujeta odlične biološke in farmakološke lastnosti, ki pa v kombinaciji s hitozanom in kasnejšim prenosom na izbran tekstilni substrat iz celuloze, še nimata vidnejše vloge. V doktorski disertaciji smo tako hitozan uporabili kot izhodno protimikrobno sredstvo za pripravo novih formulacij v kombinaciji z naravnima učinkovinama (eugenol, oleuropein). Namen vključitve omenjenih učinkovin v sistem s hitozanom predstavlja nadgradnjo in izboljšanje funkcionalnosti hitozana z antioksidativnimi, fizikalno-kemijskimi in biološkimi lastnostmi. To lahko dosežemo na različne načine, med drugim z metodo kemične in encimske funkcionalizacije, ki sta bili uporabljeni v fazi razvoja novih formulacij doktorske disertacije. Graft kopolimeri pridobljeni po omenjenih metodah so bili z vidika uspešnosti izvedene sinteze ovrednoteni z različnimi analiznimi metodami, in sicer spektroskopijo (ATR FT-IR, NMR, UV-VIS), potenciometrično titracijo, simultano termično analizo in z metodami za vrednotenje antioksidativne učinkovitosti (F-C, DPPH•, Redukcija Fe3+). Nadalje je raziskava potekala v smeri prenosa novo nastalih formulacij na izbran celulozni substrat. Zaradi dobrih površinskih aktivnosti, v smislu protimikrobne obdelave, je v ta namen bila izbrana viskoza kot primeren izhodni material za razvoj novih medicinskih in sanitetnih materialov. Za nanos posameznih obdelovalnih formulacij na površino viskoze je bil uporabljen impregnacijsko-sušilni postopek. Po opravljeni površinski funkcionalizaciji so bili vzorci viskoze okarakterizirani z ATR FT-IR spektroskopijo, metodo C.I Acid Orange VII, vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM), mikrobiološkim testiranjem in kinetiko sproščanja. Na podlagi dobljenih rezultatov smo v celoti potrdili zastavljeno hipotezo in dognali, da je protimikrobna in antioksidativna funkcionalizacija viskoze obdelane z novo nastalimi formulacija odvisna od vrste učinkovine in uporabljene metode pridobitve graft kopolimera. V tem pogledu, sta se učinkovina eugenol in metoda kemične funkcionalizacije hitozana glede na učinkovino oleuropein in encimsko funkcionalizacijo hitozana, izkazali kot učinkovitejši.  
Keywords: hitozan, eugenol, oleuropein, celuloza, formulacija hitozan/eugenol, formulacija hitozan/oleuropein, graft kopolimerizacija, protimikrobnost, antioksidativnost
Published in DKUM: 16.10.2019; Views: 1487; Downloads: 167
Full text (7,67 MB)

Abstract: Aktualni trend na trgu kozmetičnih izdelkov je ustvarjanje kozmetičnih izdelkov, tudi različnih oblog, z vgrajenimi naravnimi učinkovinami. Osnovni namen diplomskega dela je bil zato razviti kozmetično oblogo z aplikacijo naravne spojine na izbrani nosilni substrat. V ta namen je bila kot zdravilna učinkovina izbran ekstrakt njivske preslice, psilil in proteinski koloid pa kot naravni spojini, sposobni tvoriti gel v kombinaciji s prej omenjenim ekstraktom. Lastnost izrazitega nabrekanja psilila in proteinskega koloida je bilo tako možno izrabiti za vgraditev ekstrakta njivske preslice v tako, gel podobno, strukturo z namenom relativno enostavnega nanosa zdravilne/negovalne učinkovine na nosilni substrat iz netkane viskoze. Kot izvor naravne učinkovine vgrajene v oblogo je izbrana njivska preslica kot bogat vir silicija, ki ga je možno uporabiti kot sestavni del kozmetične obloge za npr. zmanjšanje celulita, zmanjševanje vidnosti starostnih peg, obraznih gub in podobno. Ugotovljen je velik potencial izdelanih tekstilnih oblog na osnovi psilila in proteinskega koloida v kombinaciji z njivsko preslico na področju kozmetike in nege, saj so rezultati in vivo, ki so bili doseženi na testnih osebah, izredno perspektivni.
Keywords: viskoza, obloga, njivska preslica, psilil, keratinski koloid, protimikrobnost, antioksidativnost
Published in DKUM: 13.09.2017; Views: 1330; Downloads: 109
Full text (1,71 MB)

Keywords: PET, hitozan, potenciometrične in polielektrolitske titracije, ATR, FTIR, XPS, protimikrobnost
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1260; Downloads: 64
Link to full text