| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 15 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
11.
LIKVIDNOSTNI KRČ V ČASU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE (PRIMERJAVA SLOVENIJE IN TUJINE)
Natalija Cerovski, 2011, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju smo opisali aktualno finančno in gospodarsko krizo. Predstavili smo likvidnostni krč in njegove dejavnike. Opisali smo razmere v Sloveniji na področju bančnega in realnega sektorja ter hkrati navedli ukrepe, ki jih izvaja vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije. Za lažjo predstavo pomena krize v Sloveniji smo to primerjali s posledicami krize v določenih državah Evrope-njihovo soočenje s finančno in gospodarsko krizo ter reševanje le-te. Prikazali smo tudi ukrepe ECB in EU za reševanje posledic krize.
Keywords: likvidnostni krč, finančna kriza, gospodarska kriza, protikrizni ukrepi, likvidnost
Published: 23.11.2011; Views: 1421; Downloads: 168 
(1 vote)
.pdf Full text (1,07 MB)

12.
KREDITNA TVEGANJA V ČASU FINANČNE KRIZE IN SPODBUDE ZA OŽIVITEV KREDITIRANJA
Vesna Čebular, 2013, master's thesis

Abstract: Smo v obdobju izjemne negotovosti in krize zaupanja. Živimo v času največje krize po drugi svetovni vojni. Gospodarske razmere v domačem in mednarodnem okolju so izredno slabe, finančna in politična kriza v Sloveniji pa trenutno situacijo, v kateri živimo, samo še zaostrujeta. To dejstvo ne velja le za Slovenijo temveč za celotno Evropo in preostali del sveta. Slovenija se je znašla v kreditnem krču, iz katerega nekako ne vidimo izhoda, saj se vrtimo v začaranem krogu od gospodarske krize z začetkom gradbeniškega kolapsa, slabšanja portfelja bank, slabših bonitetnih ocen, nedostopnosti do virov financiranja ter posledično bančnega zaostrenega kreditiranja v zelo omejenem obsegu. V nadaljevanju to povzroči manjše investicije in razvoj pri podjetjih, ki zaradi nedostopnosti do virov ne morejo zagnati prepotrebnih investicij in s tem ponovnega gospodarskega razvoja. Moje magistrsko delo je prikaz kreditnih tveganj v času finančne krize in nekaterih rešitev za oživitev kreditiranja na področju gospodarstva tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji. Osrednji del magistrskega dela sloni na pregledu izvajanja protikriznih ukrepov v Sloveniji in pregled spodbud za zagon kreditiranja tako v finančnem kot v gospodarskem sektorju. Slovenija je le del vseevropske gospodarsko-finančne krize in je vključena v EU in deluje v okviru smernic, sprejetih v vrhu Evrope. V pričujočem delu so predstavljene tudi spodbude in rešitve, ki jih izvajajo v EU in sprejete strukturne reforme za izhod iz krize.
Keywords: Kreditno tveganje, zavarovanje kreditnega tveganja, protikrizni ukrepi, spodbude za kreditiranje, jamstvena shema, subvencija
Published: 19.03.2013; Views: 813; Downloads: 140
.pdf Full text (663,88 KB)

13.
PRIMERJAVA PROTIKRIZNIH UKREPOV MED ITALIJO IN SLOVENIJO
Gregor Marc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Finančna kriza, ki je nastala zaradi tveganega poslovanja finančnih institucij v Združenih državah Amerike, se je razširila po svetu in prizadela tudi evropske države. Prizadeti sta bili tudi Italija in Slovenija. Da bi krizo omejili, sta omenjeni državi uvedli različne protikrizne ukrepe, ki so temeljili predvsem na varčevanju in spodbujanju gospodarske rasti. Primerjava protikriznih ukrepov med državama je pokazala, da sta državi na nekaterih področjih sprejeli podobne ukrepe. Tudi učinki sprejetih ukrepov na gospodarstvi obeh držav kažejo na nekaterih področjih podobno sliko. Kriza še zdaleč ni odpravljena in bo potrebno še veliko napora, tako v Sloveniji kot tudi v Italiji, da bo prišlo do njene omejitve.
Keywords: finančna kriza, protikrizni ukrepi, Italija, Slovenija
Published: 05.11.2013; Views: 850; Downloads: 103
.pdf Full text (701,19 KB)

14.
PROTIKRIZNI UKREPI V SLOVENIJI, GRČIJI, ŠPANIJI IN CIPRU
Domen Šurbek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Gospodarska kriza, ki je izbruhnila leta 2008 v ZDA in se nato hitro širila v Evropo, je zavzela globalne razsežnosti in prizadela številne države, med njimi tudi Grčijo, Španijo, Ciper in Slovenijo. Da bi krizo in njene posledice omejile, so se države posluževale protikriznih ukrepov, ki pa so bili v veliki meri omejeni zlasti na varčevanje in pridobivanje zunanje pomoči. Primerjava protikriznih ukrepov med državami tako kaže, da so se države v veliki meri posluževale podobnih ukrepov, ki so prinašali tudi podobne rezultate. Čeprav napovedi in kazalniki kažejo na izboljšanje gospodarskih razmer, ostaja odprto vprašanje, kakšen bi bil izid, če bi države več svoje pozornosti usmerile v druge tipe in ne zgolj varčevalne ukrepe.
Keywords: gospodarska kriza, finančna kriza, protikrizni ukrepi, Slovenija, Grčija, Španija, Ciper
Published: 21.11.2014; Views: 980; Downloads: 152
.pdf Full text (730,54 KB)

15.
SLABA BANKA: PRIMERJAVA ŠPANSKE IN SLOVENSKE SLABE BANKE
Žiga Damiš, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V delu diplomskega projekta je predstavljeno, kako je prišlo do svetovne finančne krize leta 2008. Vse države so se takrat morale soočiti z dejstvom, da je tudi njih prizadela kriza, in se odločiti, kako posredovati, da bi bile posledice čim manjše. Raziskovali smo tudi, kdo so krivci za nastanek krize globalne razsežnosti. Ker se je kriza zgodila zaradi ameriškega drugorazrednega trga hipotekarnih posojil, se je seveda kriza najprej pojavila v ZDA, ker pa je ameriško gospodarstvo tako veliko in močno, se je kriza hitro razširila tudi v Evropo, saj so evropske banke veliko vlagale v ameriški trg hipotekarnih posojil. Slabe terjatve so nastale predvsem zaradi zgrešene politike bank, ki so dajale kredite fizičnim osebam in pravnim subjektom, za katere se je vedelo, da ne bodo sposobni vrniti najetih kreditov. Države so se morale odločiti, s katerimi instrumenti bodo ublažile posledice krize. Večina držav se je odločila za uvedbo slabe banke in prenos slabih sredstev. Ker pa poznamo več modelov slabe banke, se je bilo treba odločiti, kateri model izbrati, da bi tako čim prej izplavali iz krize. Opisali smo več modelov, ki so med bolj prepoznavnimi in uspešnimi. Podrobneje smo opisali slovenski model slabe banke – DUTB in ga primerjali s špansko slabo banko – SAREB. Primerjali smo ju po več kriterijih in predstavili ugotovitve.
Keywords: slaba banka, gospodarska kriza, protikrizni ukrepi, DUTB, SAREB
Published: 02.12.2016; Views: 734; Downloads: 138
.pdf Full text (719,50 KB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica