| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
UKREPI ZA REŠEVANJE FINANČNE KRIZE
Simona Verbovšek, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Izraz finančna kriza vsebuje poleg valutne in bančne tudi dolžniško krizo, saj zanjo ni enotne definicije. Do trenutne finančne krize, ki je najhujša po 2. svetovni vojni, je prišlo zaradi padca cen nepremičnin in prenehanja odplačevanja hipotekarnih kreditov. S hitrostjo in v obsegu, ki sta presenetila tako udeležence na trgih kakor tudi opazovalce, se je kriza takoj razširila na druge dele svetovnega finančnega sistema. Grozijo nam enormne posledice, saj že lahko čutimo posledice kot so zmanjšanje gospodarske aktivnosti, odpuščanja, porast brezposelnosti, stečaji podjetij in še kaj. Eden izmed načinov reševanja posledic krize so privatni prevzemi ali nacionalizacija kritičnih finančnih institucij, za odpravo vzrokov krize pa je potrebno stabiliziranje cen nepremičnin, oblikovanje cen novih finančnih instrumentov in obnova gospodarske rasti v ZDA in v svetu nasploh. Recesija se je s časovnim zamikom razširila povsod po svetu, vendar so zaradi vse večje globalizacije in tesnejše povezanosti trgov časovni zaostanki vse manjši, svetovna kontaminacija geografsko in sektorsko pa vse hitrejša. V svetu bo potrebno zgraditi novo mednarodno finančno arhitekturo, katere osnovni namen bi bil vzpostavitev pogojev za dobro delujoč mednarodni finančni sistem. Na področju mednarodnih financ se neprilagojenost sedanjega finančnega sistema novonastalim razmeram najbolj jasno kaže preko Mednarodnega denarnega sklada. Resna reforma mednarodne finančne arhitekture bo tako morala vsebovati ne le spremenjen vsebinski mandat te institucije, temveč bo morala zagotoviti tudi precej večji pomen razvijajočih se držav pri njenem upravljanju. Na vsebinskem področju dolgoročne rešitve mednarodnega finančnega sistema ne bodo mogoče, če ne bo vzpostavljen okvir, v katerem bi države učinkovito usklajevale svoje politike deviznega tečaja in odpravljale presežna plačilnobilančna neravnotežja. Za doseganje obeh ciljev bi bil Mednarodni denarni sklad, če bi bil primerno vsebinsko prilagojen, lahko primeren institucionalni okvir.
Keywords: finančna kriza, hipotekarni krediti, povezanost svetovnega gospodarstva, gospodarska rast, mednarodni učinki, recesija, protikrizni ukrepi, nova finančna arhitektura, Mednarodni denarni sklad
Published: 08.12.2009; Views: 5002; Downloads: 1205
.pdf Full text (762,96 KB)

2.
RAZSEŽNOSTI AKTUALNE FINANČNE KRIZE
Andreja Jambrašič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Razlogov nastanka finančne krize je veliko in so povezani med seboj. Združene države Amerike so vzpodbujale lastništvo nepremičnin, kar je privedlo do povečanega povpraševanja po hipotekarnih posojilih, kar so še dodatno vzpodbujale nizke obrestne mere. Posojilni pogoji so se začeli krhati in naraščala je ponudba finančnih inovacij. Pojavilo se je listinjenje, ki predstavlja združevanje hipotekarnih posojil v velike pakete in njihova prodaja. Ameriške kot tudi evropske banke in zavarovalnice so kupovale te zapakirane kredite in se v trenutku, ko kreditojemalci niso bili sposobni odplačevati kreditov, znašle v nezavidljivem položaju. Mnogo hipotekarnih posojil je bilo odobrenih na podlagi posojilojemalčeve izjave o dohodku, brez preverjanja njegovega finančnega stanja. Ko so obrestne mere za najeta posojila začela naraščati in je počil nepremičninski balon, so cene nepremičnin zgubljale vrednosti in ljudje niso bili več sposobni odplačevati kreditov. Dolg je postal večji kot vrednost zastavljene nepremičnine. Propadle so banke in druge finančne institucije. Zgodile so se nacionalizacije finančnih institucij in odpisi »slabega premoženja«. Izgube bank so pripeljale do medsebojnega nezaupanja na bančnem trgu, s tem pa se je močno zmanjšala likvidnost finančnega trga. Razmere na trgu so pripeljale tako daleč, da nobena banka ni bila pripravljena posojati denarja, saj ni bila prepričana o kreditni sposobnosti nasprotne stranke. To pa je vodilo do finančnega krča. Slovenija kot majhno odprto gospodarstvo ni ostala imuna na dogajanje v ZDA in Evropi. Slovenske banke niso utrpele velikih izgub iz naslova »slabih naložb«, vsekakor pa so jih prizadeli posledični učinki upada likvidnosti na medbančnem trgu. Izvozna podjetja se soočajo z zmanjšanjem in odpovedmi naročil, kar je privedlo do odpuščanj in naraščajoče brezposelnosti. V reševanje krize so se vključile države z reševalnimi paketi in centralne banke z zniževanjem ključnih obrestnih mer in širokim spektrom ukrepov. Na vprašanja, ali smo dosegli dno krize, kdaj se bo kriza končala, kakšne bodo posledice, ali so sprejeti ukrepi dovolj učinkoviti in kako hitro bo okrevanje, lahko le ugibamo.
Keywords: drugorazredna hipotekarna posojila, listinjenje, zadolžnice zavarovane z dolgom, finančna kriza, kreditni krč, protikrizni ukrepi.
Published: 12.08.2010; Views: 1743; Downloads: 312
.pdf Full text (571,12 KB)

3.
BANČNO KREDITIRANJE PODJETIJ TEKOM SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Lucija Kokot, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Bančno kreditiranje podjetij tekom finančne in gospodarske krize v teoretičnem poglavju obravnava vrste bančnih kreditov podjetjem, pojasnitev pojma kreditnega tveganja ter zahteve kapitalskega sporazuma Basel II glede kapitalske ustreznosti bank. Poleg predpisanega količnika kapitalske ustreznosti morajo banke za varnost svojega poslovanja poskrbeti tudi z natančno preučitvijo kreditne sposobnosti potencialnega kreditojemalca ter zahtevami glede ustreznega kreditnega zavarovanja. V okviru tretjega poglavja je govora o svetovni finančni in gospodarski krizi, o dogajanju na ameriškem trgu nepremičnin in hipotekarnih kreditov pred izbruhom ter širitvijo krize v ostale dele sveta in v ostale sektorje gospodarstva. Povzeli smo najpomembnejše vzroke in povode, ki so posredno pripeljali do razmer, v katerih se trenutno nahaja slovensko gospodarstvo. Četrto poglavje prikazuje analizo bančnega kreditiranja podjetij pred in tekom svetovne finančne in gospodarske krize v Sloveniji in evroobmočju. Primerjali smo podatke o obsegu odobrenih posojil in njihovi strukturi v letih 2006, 2007, 2008 ter 2009. Posebej smo analizirali tudi gibanje bančnih posojil podjetjem po posameznih panogah ter finančni položaj slovenskih podjetij in njihove zamude pri poravnavanju obveznosti do bank. V nadaljevanju četrtega poglavja smo primerjali podatke o posojilnih obrestnih merah za podjetja v Sloveniji in evroobmočju ter ugotavljali vzroke vse večjih razlik med njimi. Ob koncu diplomskega dela smo povzeli najpomembnejše ukrepe Vlade Republike Slovenije za premostitev kreditnega krča in spodbuditev bank k oživljanju kreditne aktivnosti. S predstavitvijo treh najpomembnejših ukrepov smo želeli prikazati prispevek države k reševanju likvidnostnih težav slovenskih podjetij.
Keywords: bančni krediti, kreditno tveganje banke, kreditna sposobnost in boniteta podjetij, zavarovanje kredita, svetovna finančna in gospodarska kriza in kreditiranje podjetij, protikrizni ukrepi.
Published: 03.08.2010; Views: 2011; Downloads: 334
.pdf Full text (794,95 KB)

4.
KRITIČNA PRESOJA DAVČNIH UKREPOV V SLOVENIJI IN IZBRANIH DRŽAVAH V RAZMERAH FINANČNE KRIZE
Vanja Vanovšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga opisuje finančno krizo, ki je zajela svet v letu 2007. Zaradi preobsežnega dajanja kreditov, kreditno nesposobnim posojilojemalcem, se je razvila v najhujšo krizo po letu 1929. Začela se je kot hipotekarna kriza v ZDA, se kmalu razširila na finančne sektorje in prizadela gospodarstva po vsem svetu. Ukrepi, za blažitev posledic, ki so jih sprejele države se razlikujejo zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik, kljub temu pa so se države zgledovale po ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. V Evropski uniji so se kmalu pojavile težnje po skupnem reševanju posledic krize, saj bi članice z usklajenim ukrepanjem hitreje prebrodile recesijo. Države so, v želji obvladovanja razmer, sprejemale ukrepe za gospodarske in finančne sektorje. Poudarek diplomske naloge je na davčnih ukrepih, ki so jih uvedle države članice EU (Slovenija, Nizozemska in Velika Britanija), ter na primerjavi njihove uspešnosti.
Keywords: finančna kriza, recesija, protikrizni ukrepi, davčni ukrepi, Velika Britanija, Nizozemska
Published: 21.09.2010; Views: 1205; Downloads: 122
.pdf Full text (349,00 KB)

5.
ANALIZA ČASOVNEGA ZAMIKA UČINKOV GLOBALNE FINANČNE KRIZE NA TRG DELA
Vesna Poročnik, 2010, master's thesis/paper

Abstract: Globalizacija je pojav, ki združuje svet. Vedno pa ne predstavlja le dobrih lastnosti. Žal je ravno globalizacija povzročila, da je hipotekarna kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, prizadela celoten svet. Iz hipotekarne krize se je spremenila v globalno finančno krizo in nato še v gospodarsko krizo. V našem magistrskem delu se bomo omejili predvsem na vplive krize, ki so vplivali na trg dela. Veliko ljudi po celem svetu je zaradi krize ostalo brez zaposlitve, zato bomo podrobneje proučili predvsem vpliv globalne finančne krize na trg dela posameznih držav Evropske unije. Raziskali bomo področje trga dela v EU in Sloveniji, proučili politiko zaposlovanje ter pregledali kaj je bilo narejenega na področju prestrukturiranja trga dela. Seveda nas bodo zanimala tudi že opravljena raziskovalna dela priznanih avtorjev na področju recesije oz. krize in trga dela. V samem raziskovalnem delu naloge pa bomo raziskali področje brezposelnosti in zaposlenosti v času krize po posameznih državah EU. Pomagali si bomo s spremenljivkami kot so brezposelnost, zaposlenost in indeks industrijske proizvodnje. Z raziskavo želimo predvsem ugotoviti zamik učinkov globalne finančne krize na trg dela. Zanimalo nas bo, če je GFK prizadela evropske države istočasno in v kolikšni meri.
Keywords: Ključne besede: trg dela, politika zaposlovanja, prestrukturiranje trga dela, protikrizni ukrepi
Published: 25.11.2010; Views: 1580; Downloads: 207
.pdf Full text (1,97 MB)

6.
VPLIV FINANČNE KRIZE NA BALTSKE DRŽAVE
Kristijan Topolovec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Finančne krize so vedno bile in bodo normalen pojav, ki ima svoje mesto v ciklični dinamiki gospodarstva. Krize in kolapsi nastanejo večinoma zaradi človeškega delovanja, razen če so posledica naravnih katastrof. Tako je bilo tudi pri sedanji krizi, ki se je iz nepremičninske krize v ZDA spremenila v globalno finančno krizo, katere razsežnosti so vidne v vseh državah sveta. Težko obdobje zahteva učinkovite ukrepe tako na finančni kot makroekonomski ravni. Posebej hudo je finančna kriza prizadela baltske države. Estonija, Latvija in Litva so tri majhna gospodarstva, ki so v samo nekaj letih iz bivših sovjetskih republik postale ene izmed najrazvitejših držav bivšega komunističnega bloka. So članice EU in Nata in so dosegle visoko stopnjo razvitosti, predvsem zaradi odprtosti njihovih gospodarstev in pritoka tujega kapitala. Vendar jih je trenutna finančna kriza zelo prizadela. Razmere na globalnih trgih so privedle do hudega padca ekonomskih aktivnosti, saj se je močno zmanjšal pritok tujega kapitala. Gospodarska rast je postala negativna, brezposelnost pa zelo visoka, zato se kriza najhuje kaže v zmanjšanju standarda. Ubadajo se tudi z javnofinančnimi težavami in težavami z likvidnostjo. Baltske države so zato sprejele zelo veliko protikriznih ukrepov, od zmanjšanja stroškov do dviga davkov, ki pa zaenkrat še ne kažejo pravih učinkov oz. so krizo malenkost omilili. Države morajo še veliko postoriti, da bodo spet zabeležile rast in postale bolj konkurenčne. Napovedi za leto 2011 so sicer bolj spodbudne, poleg tega naj bi že beležili skromno rast. Vendar so baltske države kot majhne odprte ekonomije zelo odvisne od tujih trgov, zato je razplet krize močno odvisen od dogajanja po svetu.
Keywords: Finančna kriza, gospodarska rast, inflacija, baltske države, fiskalno ravnovesje, zunanja trgovina, protikrizni ukrepi
Published: 15.12.2010; Views: 1398; Downloads: 118
.pdf Full text (1,31 MB)

7.
ZAPOSLOVANJE TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Janez Štravs, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na tri tematske dele, in sicer v začetku opisuje pojem migracije in pravno ureditev zaposlovanja tujcev v Republiki Sloveniji, nato preide na zaposlovanje tujcev od osamosvojitve do danes, na koncu pa predstavi vpliv recesije na zaposlovanje tujcev v Republiki Sloveniji v času globalne gospodarske recesije. Zaposlovanje tujcev je razdeljeno na dve časovni obdobji. V prvem obdobju je zajeto zaposlovanje tujcev od leta 1991 do 2000. V drugo obdobje pa je zajeto obdobje od leta 2000, ko je stopil v veljavo nov Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, pa do junija 2010. To drugo obdobje je še posebej predstavljeno, kot obdobje pred vstopom Slovenije v Evropsko Unijo in obdobje po letu 2004, ko je Slovenija postala polnopravna članica Evropske Unije. Diplomsko delo se dotakne tudi različnih vzrokov zaposlovanja tujcev in vpliv zaposlovanja le teh na trg domače delovne sile. Prikaže značilnosti in strukturo zaposlenih tujcev v Republiki Sloveniji. Predstavi domača pričakovanja in kasnejše dejansko stanje zaposlenih tujcev iz držav članic Evropske Unije, po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, in s kakšnimi protikriznimi ukrepi se je odzvala vlada v času recesije.
Keywords: Zaposlovanje, delo, tujec, trg dela, migracije, recesija, protikrizni ukrepi, Evropska Unija, evropski gospodarski prostor.
Published: 12.01.2011; Views: 1969; Downloads: 164
.pdf Full text (1,22 MB)

8.
GRŠKA FINANČNA KRIZA
Rok Prelog, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Izraz finančna kriza zajema več vrst kriz, in sicer: valutno, bančno, dolžniško, okužbeno in krizo dvojčkov. Skozi zgodovino lahko vidimo, da gospodarstvo ne raste po gladkih oziroma enakomernih vzorcih, temveč niha po določenih vzorcih. Tako poznamo fazo konjunkture, krize in recesije. Kriza, ki se je začela v Združenih državah Amerike, velja za najhujšo krizo po 2. svetovni vojni. Povod za nastanek krize je bilo prekomerno financiranje nepremičninskih naložb, kar je sprožilo prekomerne investicije v nepremičnine in posledično preveliko ponudbo na trgu. Sledil je padec cen nepremičnin in nezmožnost odplačevanja kreditov. Nepremičninski balon je počil in začela se je finančna kriza, ki se je razširila po vsem svetu. MDS je leta 2008 grško gospodarstvo uvrstil na 27. mesto glede na nominalni BDP, po kupni moči pa se uvršča na 30. mesto. Gledano po BDP-ju na prebivalca se Grčija uvršča na 24. mesto. Levji delež grškega BDP-ja predstavlja terciarni sektor in sicer slabih 76 %. Večino grškega izvoza predstavljajo predelovalna industrija, hrana in kemikalije, največji grški uvoznici pa sta Nemčija in Italija. Med evropskimi državami je finančna kriza najbolj prizadela Grčijo. V desetletjih pred finančno krizo, se je grška vlada močno zadolževala v tujini za financiranje proračunskega primanjkljaja. Proračunski primanjkljaj in zunanji dolg Grčije sta precej nad predpisanimi stopnjami evropske Ekonomske in monetarne unije. Oboje presega tudi predpise Evropskega pakta za stabilnost in rast, ki dovoljuje zunanji dolg v višini največ 60 % BDP-ja, proračunski primanjkljaj pa ne sme presegati 3 odstotkov BDP-ja. Proti koncu leta 2009 se je nezaupanje investitorjev v grško vlado povečalo. Po revidiranih podatkih se je pokazalo, da je grški proračunski primanjkljaj višji od izkazanega, kar je še dodatno poslabšalo stanje, saj so se znižale bonitetne ocene grških obveznic. Dodaten padec zaupanja vlagateljev sta povzročila še ponarejanje statistike in prikrivanje zunanjega dolga skozi zapletene finančne inštrumente. Grčija je bila primorana zaprositi za pomoč za refinanciranje njenih obveznosti. Paket pomoči s strani članic Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada znaša 110 milijard evrov. Pomoč bo Grčija dobila v naslednjih treh letih v zameno za izvedbo obsežnih reform, s katerimi bo oživela gospodarstvo, zvišala konkurenčnost in zmanjšala proračunski primanjkljaj in zunanji dolg. Reforme posegajo predvsem na področje fiskalne politike, vladne porabe, državnih prihodkov, nadzora nad porabo, finančne stabilnosti, socialnih transferjev, pokojninske reforme in strukturnih sprememb. Poleg Grčije so pravila evro območja kršile tudi druge članice monetarne unije. Med največjimi kršiteljicami so še Portugalska, Irska, Italija in Španija. Težava z odplačevanjem obveznosti so vplivale tudi na stabilnost evra, ki se je močno zamajal. Da bi Evropska unija umirila finančne trge in stabilizirala evro je sprejela mehanizem za reševanje evra, ki zajema 750 milijard evrov pomoči. Za stabilen in močan evro bo morala Evropska unija reformirati institucionalen okvir monetarne unije.
Keywords: finančna kriza, evro, evro območje, stabilnost evra, varčevalni ukrepi, reforme, protikrizni ukrepi, recesija, proračunski primanjkljaj, zunanji dolg, paket pomoči, Grčija
Published: 12.07.2011; Views: 5648; Downloads: 747
.pdf Full text (786,07 KB)

9.
SLOVENSKE BANKE V LUČI SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Mateja Čulk, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo opisuje slovenske banke v luči svetovne finančne in gospodarske krize. Svoje proučevanje sem usmerila na slovenske banke, kjer sem proučila razloge, vzroke in posledice krize za slovenski bančni sistem. Opisala sem začetek finančne krize v ZDA leta 2007 in njen prehod na realno gospodarsko krizo. V zadnjem delu diplomskega dela sem opisala strategije izhoda iz krize za Slovenijo in Evropski načrt izhoda iz krize.
Keywords: Ključne besede: finančna kriza, gospodarska kriza, kreditni krč, protikrizni ukrepi, oživitev gospodarstva, bančni sistem.
Published: 13.07.2011; Views: 2116; Downloads: 207
.pdf Full text (1,23 MB)

10.
EKONOMSKA POLITIKA V ČASU GOSPODARSKE KRIZE
Mitja Podgajski, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo v prvih poglavjih predstavlja vzroke in posledice dveh največjih gospodarskih kriz v zgodovini modernega sveta t.j. krizo leta 1929 in trenutno gospodarsko krizo iz leta 2007. Zaradi preobsežnega dajanja kreditov, kreditno nesposobnim posojilojemalcem, se je trenutna kriza razvila v najhujšo krizo po letu 1929. Začela se je kot hipotekarna kriza v ZDA, se kmalu razširila na finančne sektorje in prizadela gospodarstva po vsem svetu. Nadalje so predstavljeni ukrepi, za blažitev posledic, ki so jih sprejele države. Ukrepi se razlikujejo zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik, kljub temu pa so se države zgledovale po ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. V Evropski uniji so se kmalu pojavile težnje po skupnem reševanju posledic krize, saj bi članice z usklajenim ukrepanjem hitreje prebrodile recesijo. Nekatere države spretno kljubujejo pastem gospodarske in finančne krize, v Sloveniji pa so učinki sprejetih ukrepov za enkrat še minimalni. Škoda je velika, ampak se bo stanje s primernimi ukrepi postopoma spet izboljšalo. Nekaterim bo uspelo prej, drugim kasneje. A posledice se bodo čutile še vrsto let.
Keywords: svetovna gospodarska kriza, javne finance, javni dolg, javni primanjkljaj, protikrizni ukrepi, recesija, davčni ukrepi
Published: 25.07.2011; Views: 1951; Downloads: 328
.pdf Full text (1,16 MB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica