| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PROTEKCIONISTIČNI UKREPI DRŽAV EVROPSKE UNIJE PRED KONKURENCO IZ AZIJSKIH DRŽAV
Matej Črešnar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes smo priča, kako se težišča gospodarske in politične moči hitro spreminjajo. Mednarodna menjava raste in je večja kot kadarkoli prej v zgodovini. Razlog za večjo mednarodno menjavo gre iskati tudi v številnih podpisanih mednarodnih trgovinskih sporazumih in v vplivu Svetovne trgovinske organizacij, ki poizkuša liberalizirati svetovni trg. Vendar pa gospodarska kriza pušča tudi velike posledice v mednarodni trgovini in kljub podpisanim sporazumom, ki bi omogočilo prosto trgovanje pa še vedno prihaja do meddržavnih sporov ter zopet zatekanje v državne zaščitniške intervencije. Tako je med Evropsko unijo in azijskimi državami prišlo do spora zaradi »prepoceni« izvoza v Evropsko unijo, ki po mnenju evropskih proizvajalcev ni upravičena in ogroža številna delovna mesta. Zato se je Evropska unija zavzela za zaščito svojih proizvajalcev, kar pa je za sabo pustilo tako dobre kot slabe posledice. Po eni strani je ukrep popolnoma upravičen, saj preprečuje uničevanje evropske industrije, ki jo povzroča azijska nelojalna konkurenca. Po drugi strani pa so se številne članice Unije pričele zavzemati, da se ukrepov ne izvaja več, saj si države ne želijo priti v spor z azijskimi državami, predvsem pa ne s Kitajsko, ki predstavlja za evropske države pomemben perspektiven trg v prihodnosti. To pa bi povzročilo še večjo škodo že sedaj močno upehanemu evropskemu gospodarstvu. Ob sprejetih ukrepih pa se mora Evropa tudi soočiti s povračilnimi ukrepi, ki jih sprožijo prizadete države. Tako bi Evropska unija počasi morala razumeti, da gre tu predvsem za politični projekt. Da hitro rastoče azijsko gospodarstvo temelji na državnih subvencijah in dampinških cenah in da bomo priča konfliktnim interesom obeh velesil še kar nekaj časa. Ob tem pa so se zopet pričele pojavljati protekcionistične ideje nekaterih držav, kar pa bi z njihovo uvedbo, lahko po mnenju ekonomistov, v teh kriznih časih pustilo še hujše posledice.
Keywords: protekcionizem, damping, protidampinški ukrepi, carina, trgovinski sporazumi, ukrepi Evropske unije.
Published: 04.11.2013; Views: 1597; Downloads: 98
.pdf Full text (481,75 KB)

2.
PROTIDAMPINŠKI UKREPI EVROPSKE UNIJE S POUDARKOM NA SODNI PRAKSI
Tamara Gajski, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Ukrepi trgovinske zaščite težijo k odpravi učinkov nepoštene trgovinske prakse in škodljivosti uvoza za industrijo, ki jo povzroča nepoštena trgovinska praksa. Namen tega diplomskega dela je predstaviti instrumente trgovinske zaščite Evropske unije, podrobneje ponazoriti pravno ureditev protidampinških ukrepov v Evropski uniji in, za poglobljeno razumevanje, vključiti še sodno prakso. V uvodnem delu se dotaknemo zgodovine pravnega urejanja dampinga in povezanosti med Svetovno trgovinsko organizacijo in Evropsko unijo, vplivi sprejetih aktov v eni in drugi organizaciji ter opredelimo osnovni pravni akt, ki se nanaša na damping in to je mednarodni sporazum - Splošni sporazum o carinah in trgovini GATT 1994 v členu VI. Tukaj se navežemo na ukrepe zunanje trgovinske zaščite, ki jih razdelimo na protidampinške ukrepe, protisubvencijske ukrepe oziroma izravnalne ukrepe ter zaščitne ukrepe. Protidampinški ukrepi so eni izmed ukrepov skupne zunanjetrgovinske zaščite EU. V tem diplomskem delu jih bomo skupaj s sodno prakso Sodišča EU podrobneje obravnavali. Obravnava bo potekala po logičnem zaporedju, ki je sprejeto v Uredbi Sveta (ES) 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti. Za lažjo ponazoritev in razumevanje posameznih členov uredbe, vključimo v besedilo sodno prakso Sodišča Evropske unije.
Keywords: damping, protidampinški ukrepi, ukrepi trgovinske zaščite, Evropska unija, Svetovna trgovinska organizacija, sodna praksa, Sodišče Evropske unije
Published: 02.06.2015; Views: 1641; Downloads: 155
.pdf Full text (781,02 KB)

3.
Ugotavljanje obstoja dampinga, izračun škode ter postopek uveljavljanja protidampinških ukrepov
Katarina Volk, 2016, master's thesis

Abstract: Mednarodno trgovino in odnose med državami članicami in nečlanicami oblikuje vrsta sporazumov in pravil, ki pa se pogosto kršijo. Med instrumenti trgovinske zaščite je najpogosteje uporabljen instrument protidampinga. Namen protidampinga je zaščita domačega gospodarstva v primeru, ko dampinški uvoz industriji povzroča znatno škodo. V magistrskem delu podrobneje analiziramo mednarodno trgovinsko sodelovanje med Kitajsko in Evropsko unijo (v nadaljevanju EU) in posledično Slovenijo. Celotna pravna podlaga in zakonodaja proučevane tematike v Sloveniji od 1. maja 2004 temelji na neposredni uporabi zakonodaje EU. Temeljni vir magistrskega dela je Uredba Sveta Evrope (ES) št. 1225/2009 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti. EU in Kitajska sta postali pomembni gospodarski in politični velesili, saj v blagovni menjavi zasedata prvo mesto. Mednarodno sodelovanje med njima se iz leta v leto krepi. Posledično smo predpostavili, da se tudi število ugotovljenih primerov dampinga in protidampinških postopkov povečuje. Na podlagi analize podatkov pa smo ugotovili, da to ni tako. Med slovenskimi podjetji smo izvedli primarno raziskavo, ki je pokazala, da se podjetja ne zavedajo vseh možnosti, ki jim jih v okviru pritožbe nudi protidampinška zakonodaja EU. Podjetja težko najdejo čas za ukvarjanje s to problematiko, kljub temu da bi si to želela. Raziskava razkriva tudi nepoznavanje zakonodaje proučevanega področja. V magistrskem delu obravnavamo primer tkanin z odprto mrežno strukturo iz steklenih vlaken, uvoženih iz Kitajske, ki se s svojim obsegom dotika tudi slovenskega tržišča. Primer se razlaga večplastno in zadeva celovito preiskavo na carinskem področju s sodelovanjem držav članic, nečlanic in vpletenih podjetij. Primer razkriva vrsto goljufij na področju zatajevanja protidampinških dajatev, s tem pa EU in države članice izgubljajo velik del finančnih sredstev. To pa so tudi razlogi, da smo se odločili obravnavati ta primer. Kot enega glavnih akterjev lahko izpostavimo kitajska podjetja in goljufive uvoznike, ki s svojim pristopom rušijo ukrepe trgovinske politike. V nalogi smo predstavili osem različnih scenarijev goljufij, ki se spreminjajo glede na vrsto goljufije in področje zatajenih dajatev. Ti scenariji razkrivajo tudi finančne posledice goljufij. Proti tovrstnim goljufijam se bori Evropski urad za boj proti goljufijam (v nadaljevanju OLAF). Urad deluje v interesu vseh držav članic in se ukvarja s proučevanjem in preiskovanjem goljufij ter deluje v skladu z varovanjem proračuna davkoplačevalcev. Goljufije se odražajo v nižjih pobranih dajatvah tradicionalnih lastnih sredstev EU, posledično pa tudi vplivajo na nižje prilive davka na dodano vrednost v namembni državi članici. To pa pomeni spodkopavanje finančnih interesov EU in njenih držav članic, blaginje njenih državljanov in manjše število delovnih mest.
Keywords: Damping, protidampinški ukrepi, Kitajska, goljufije, davčne utaje, trgovinski odnosi.
Published: 26.10.2016; Views: 521; Downloads: 52
.pdf Full text (1,65 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica