| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv kovin na protibakterijsko učinkovitost taninov : magistrsko delo
Miha Fermišek, 2024, master's thesis

Abstract: Tanini so sekundarni metaboliti višjih rastlin. Pri rasti in razvoju rastlin ne sodelujejo, pač pa je njihova glavna naloga varovanje rastlin pred rastlinojedci in drugimi napadalci iz okolja. Po svoji strukturi in lastnostih so si zelo različni, kar jim omogoča tvorbo koordinacijskih spojin z raznimi kovinskimi ioni, kompleksacijo s proteini, obenem pa kažejo tudi dobre protimikrobne lastnosti. Ravno zaradi slednjih se danes vse pogosteje uporabljajo kot potencialne protimikrobne učinkovine. Eksperimentalno delo je zajemalo karakterizacijo izbranega seva Escherichia coli, čemur je sledilo določanje minimalne inhibitorne koncentracije (MIC) čistih taninov (veskalagin, kastalagin, veskalin, kastalin in galna kislina) ter vodnega kostanjevega ekstrakta Farmatan. Nato smo preučevanim taninom in ekstraktu dodali še kovinske ione različnih koncentracij in spremljali njihov vpliv na vrednost MIC. V obeh postopkih smo določili vrednosti MIC z metodama turbidimetrije in dodajanjem jodonitrotetrazolijevega klorida (INT barvilo). Na začetku smo okarakterizirali izbran sev E. coli tako, da smo izrisali umeritveno in rastno krivuljo. Z umeritveno krivuljo smo določili enačbo premice, katero smo uporabili v vseh nadaljnjih korakih dela. Rastno krivuljo pa smo izrisali ob pripravi primerne redčine bakterijske kulture. Za to smo morali pomerjati optično gostoto (OD) skozi daljši čas (3 dni). Čiste tanine in kostanjev ekstrakt smo pripravili v različnih koncentracijah in določili vrednosti MIC posameznih učinkovin potrebne za zaviranje rasti E. coli. Dobljene vrednosti MIC po metodi turbidimetrije so bile za veskalagin: 0,112 ± 0,074 g/L; kastalagin: 0,217 ± 0,093 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,200 ± 0,748 g/L; in Farmatan: 0,794 ± 0,213 g/L. Z dodatkom INT barvila, pa so bile za veskalagin: 0,138 ± 0,070 g/L; kastalagin: 0,171 ± 0,019 g/L; veskalin: 0,145 ± 0,034 g/L; kastalin: 0,078 ± 0,022 g/L; galna kislina: 4,333 ± 0,745 g/L; in Farmatan 0,481 ± 0,030 g/L. V nadaljevanju smo uporabljenim taninom in ekstraktu dodali različne koncentracije kovinskih ionov Fe(II), Fe(III), Cu(II), Mn(II), Zn(II) in Ni(II) in z enakima metodama spremljali vpliv na MIC vrednosti. Iz dobljenih rezultatov je bilo razvidno, da so se vrednosti MIC večine vzorcev ob dodatku kovinskih ionov dvignile. To nakazuje na interakcije med kovinskimi ioni ter tanini, saj pride do nastanka koordinacijskih spojin, kar vpliva na protibakterijsko aktivnost taninov.
Keywords: tanini, hidrolizirajoči tanini, protibakterijske lastnosti, kovinski ioni, minimalna inhibitorna koncentracija, Escherichia coli
Published in DKUM: 18.04.2024; Views: 248; Downloads: 37
.pdf Full text (3,99 MB)

2.
Identifikacija prevladujočih skeletov v protibakterijskih učinkovinah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Urška Sušec, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Protibakterijske učinkovine predstavljajo eno izmed najširše zastopanih zdravil. V drugi polovici 20. stoletja so antibiotiki doživeli razcvet, vendar pa je svet kmalu spoznal pereč problem: bakterijsko rezistenco. Hitra rast bakterijske odpornosti na antibiotike tudi dandanes zastavlja številne izzive pri odkrivanju novih vrst učinkovin, ki bi rešile to težavo. Namen tega diplomskega dela je predstaviti probleme, s katerimi se srečujemo pri razvoju novih protibakterijskih učinkovin ter prikazati možne rešitve. V diplomskem delu smo opisali terapijo bakterijskih okužb, razvoj rezistence in predstavili obstoječe razrede antibiotikov. Spoznali smo se z metodami analize struktur učinkovin in z njihovim vplivom na lastnosti same molekule. V nalogi smo analizirali skelete protibakterijskih in ostalih učinkovin, jih primerjali med sabo, predstavili najpogosteje zastopane skelete in jih umestili v kemijski prostor. Rezultati so pokazali, da se strukture skeletov in sam kemijski prostor dveh preučevanih skupin zdravil razlikujeta. Analizo smo razširili še na Gram-pozitivne in Gram-negativne organizme, ter tudi v tem primeru našli razlike v strukturi in porazdelitvi skeletov po kemijskem prostoru.
Keywords: protibakterijske učinkovine, antibiotiki, molekulski skeleti, kemijski prostor, fizikalno-kemijske lastnosti spojin
Published in DKUM: 04.05.2022; Views: 1441; Downloads: 82
.pdf Full text (8,26 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica