1. Arabska pomlad - študija primera Tunizije, Egipta in Libije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNika Ražem, 2023, undergraduate thesis Abstract: Protesti t. i. »arabske pomladi« so se pričeli leta 2010, vendar se je v ozadju prebujajočih se dogodkov zrcalila dolgoletna pestra zgodovina držav, ki je med drugim vključevala avtoritarne voditelje, ki so prezirali potrebe in želje svojih ljudi. Ljudje so naposled le prišli so spoznanja, da so ravno oni tisti, ki se lahko uprejo, ki imajo dejansko moč doseči spremembe na oblasti in nenazadnje tudi življenjskih razmer, zato so se zavestno odločili svoje spoznanje udejanjiti pred očmi javnosti, in sicer s protestnimi shodi. Protesti arabske pomladi so bili organizirani v številnih arabskih državah, mi pa smo se odločili v analizo vključili le tri ključne, in sicer Tunizijo, Egipt in Libijo. Vzroki za arabsko pomlad so bili predvsem ekonomski in socialni. Dogajanja v času konflikta so bila zelo pestra, predvsem pa nasilna, saj so nasilje izvajale tako varnostne sile držav kot tudi protestniki, kar je povzročilo veliko smrtnih žrtev, veliko ljudi pa je utrpelo telesne poškodbe. V Tuniziji in Egiptu so protesti pripeljali do revolucije, medtem ko so v Libiji botrovali k nastanku državljanske vojne. Voditelji teh držav so se na proteste odzvali tako, da sta voditelja v Tuniziji in Egiptu protestnike želela pomiriti z raznimi obljubami, medtem ko je voditelj v Libiji spodbujal nasilje med svojimi podporniki in uporniškimi silami. V nobenem od omenjenih primerov protestniki niso odnehali, ravno nasprotno, s protesti so nadaljevali, saj so bili trdno odločeni, da bodo po številnih letih življenja v slabih razmerah končno dosegli tisto, kar so si zadali. Kljub pestremu dogajanju, zagnanosti protestnikov in sprva vidnemu uspehu tistih protestnikom, ki jim je v svojih državah uspelo zrušiti režim, so protesti arabske pomladi povzročili veliko neprijetnih posledic, med drugim tudi takih, ki jih ljudje sploh niso pričakovali. Namreč namesto vsesplošnega izboljšanja življenjskih razmer je bilo med ljudmi zaznati veliko nezadovoljstva tudi na političnem področju, zabeležen je bil velik upad gospodarstva, vztrajno pa se je nadaljeval val protestov in nasilja, vključno s prisotnostjo varnostnih in drugih izzivov. Keywords: arabska pomlad, protesti, nasilje, Tunizija, Egipt, Libija, študija primera, diplomske naloge Published in DKUM: 04.07.2023; Views: 757; Downloads: 154
Full text (1,11 MB) |
2. Mariborske vstaje - dva procesa : sodišče prava in sodišče politično-ideološkega prizoriščaVesna Lovrec, 2015, undergraduate thesis Abstract: Leta 2012 se je v Mariboru zgodilo več protestnih shodov, od katerih sta se dva končala z resnejšimi nemiri v mestu in množičnimi aretacijami. Tako imenovani »mariborski vstaji« je sledilo burno javno odzivanje, kakor tudi intenzivni uradni in sodni postopki, nekateri nerešeni še skoraj tri leta kasneje. Predmet diplomske naloge je natančen kronološki pregled dogajanj na samih protestih, v postopkih pridržanj in priporov, v (pred)kazenskem postopku in sodnem procesu, ki nam očitno izpostavi številne anomalije v teh procesih. Ravnanje policije, tožilstva in sodstva je bilo v več primerih v teh procesih močno nenavadno in nenormalno. Ob tem pa se nam zastavlja tudi vprašanje, zakaj je prišlo do teh anomalij v procesih oziroma vprašanje, ali je prišlo do teh anomalij zato, ker je bil politično-ideološki vpliv na potek procesa tako močan, da je izkrivil formalni potek procesov in s tem razkril, da se je poleg procesa na sodišču prava pravzaprav odvijal tudi sočasni proces na sodišču politično-ideološkega prizorišča. Zato v nalogi obravnavamo tezo v dveh fazah, prvič, preverjamo veljavnost teze, da je bil celoten proces obravnave »mariborske vstaje« in »udeležencev protestov« močno nenavaden in nenormalen, in drugič, preverjamo verjetnost insinuacije, da je bil ta proces nenavaden in nenormalen zato, ker je bil politično-ideološko konotiran. Skozi obravnavo tematike pridemo do širšega spoznanja, da proces proti udeležencem mariborskih vstaj ni bil navadan proces, temveč proces z velikim P, Proces, ki je imel močno politično-ideološko in državotvorno vlogo, ter da so bile “mariborske vstaje” prva resna demokratična (pre)izkušnja naše mlade države, ki se je v zadevi izkazala za neveščo in neuko prakticiranja demokracije. Keywords: demonstracije, protestni shodi, politični protesti, mariborske vstaje, sodni procesi, diplomske naloge Published in DKUM: 19.10.2015; Views: 1944; Downloads: 395
Full text (561,60 KB) |
3. Vpliv spletnih socialnih omrežij na dinamiko protestovKaja Prislan Mihelič, 2013, original scientific article Abstract: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti dinamiko protestnih gibanj v kontekstu tehnologije in spletnih storitev. Množična gibanja so se v zadnjem desetletju zaradi vpliva sodobne tehnologije spremenila v strukturi, organizaciji, komunikaciji in razširjenosti, kar potrjujejo tudi nedavni protesti v Sloveniji.
Metode:
Splošne ugotovitve so podane na podlagi analize teoretičnih predpostavk in praktičnih primerov. Podpiramo jih z raziskavo o vplivu spletnih socialnih omrežij na slovenske proteste, kjer je bila uporabljena kvantitativna metoda zbiranja podatkov med uporabniki socialnega omrežja Facebook.
Ugotovitve:
Primeri iz prakse kažejo, da so se pri organizaciji aktivističnih organizacij in kolektivnih akcij spletna socialna omrežja izkoriščala za širjenje idej, sporočil in pozivov ter rekrutiranje podpornikov. Ker je tehnologija postala integriran del množičnih gibanj, so se v zadnjih letih pogosto pojavljale ideje po njenem strožjem nadzoru ali celo prepovedi, vendar je to neprimeren odziv, saj je uporaba tehnologije in spleta temeljna človekova pravica, hkrati pa omejitve ne vplivajo na zaviranje kolektivnih akcij. Negativnega vpliva spletnih storitev na aktivnosti podpornikov, skozi analizo podatkov in strokovnih virov, ni bilo moč zaznati.
Omejitve/uporabnost raziskave:
Glavne omejitve se kažejo v omejenosti raziskave na slovenski prostor in uporabnike socialnega omrežja Facebook, medtem ko drugih spletnih storitev v raziskavo nismo zajeli. Ugotavljamo, da je omenjeno omrežje pripomoglo k širjenju protestnih sporočil in pozivanju ljudi k aktivni udeležbi. Prav tako se je uporabljalo za organizacijo aktivnih podpornikov, med splošno populacijo pa kot vir informiranja o preteklih in prihodnjih dogodkih.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Izvirnost prispevka se kaže v tem, da je glede na trenutna dogajanja aktualen in daje vpogled v vlogo socialnih omrežij tudi v kontekstu slovenskih protestov. Keywords: protesti, spletna socialna omrežja, Facebook Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1711; Downloads: 107
Link to file |
4. Vloga policije med ljudsko vstajo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloVladimir Babić, 2014, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kakšna je dejansko vloga in poslanstvo policije ob pojavu protestnih shodov in nasilnih demonstracij ljudstva ter kakšna je vloga policije pred najavo protestnih shodov oz. vsesplošnim medijskim pozivanjem ljudi k ljudski vstaji. Prav tako ugotavljamo, kaj je ljudi privedlo k protestom in kakšen je sploh učinek mirnih in legalnih protestnih shodov. Cilj naloge je med drugim opredeliti zakonodajo, ki ureja zbiranje ljudi na javnem kraju in navesti zakonska pooblastila policije in njihove dolžnosti ob pojavu množičnih demonstracij in kršitev javnega reda in miru. Keywords: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, javni red in mir, protesti, demokracija, diplomske naloge Published in DKUM: 05.09.2014; Views: 1200; Downloads: 160
Full text (430,07 KB) |
5. Organiziranje in vodenje policijskih enot na množičnih protestih : diplomsko delo univerzitetnega študijaBoštjan Hribernik, 2014, undergraduate thesis Abstract: Da lahko razumemo, kako ljudje delujejo v množici, moramo najprej začeti raziskovati samo psihologijo delovanja množic; spoznati, kaj sploh množica ljudi je, kakšne vrste množic poznamo in kakšen družbeni vpliv imajo na posameznike. Po stopnji konstruktivnosti lahko množice razdelimo na družbeno konstruktivne in družbeno destruktivne množice (Umek, 2013). Na podlagi razumevanja lahko sestavimo varnostno oceno javnega zbiranja, s katero lahko predvidevamo naravo javnega zbiranja, značilnosti kraja, čas, število ljudi itd. Na podlagi varnostne ocene aktiviramo potrebne enote — posebno policijsko enoto, vodnike službenih psov, policiste konjenike, letalsko enoto ipd. Posebna policijska enota je ključna policijska enota vsakega javnega zbiranja, na katerem je mogoče pričakovati težje kršitve javnega reda in miru. S svojo usposobljenostjo, številčnostjo, opremljenostjo in učinkovitostjo je nepogrešljiva. Ker je njeno delovanje specifično, smo preučili, kakšno je njeno ukrepanje v množici, s kakšno opremo razpolaga in kakšen vpliv ima zgodnja vzpostavitev dialoga med množico in policijo. Ker vsaka enota potrebuje svojega vodjo, smo ugotovili, kakšne lastnosti mora imeti ta vodja in kakšno tehniko in taktiko vodenja mora uporabiti, da bo delovanje enote najuspešnejše. Pomembno je, da se vodja identificira z organizacijo, pridobi zaupanje, je osebno odgovoren in skrbi za motivacijo zaposlenih (Vršec, 1993). Sledila je preučitev temeljnih pooblastil in taktik posameznih enot na terenu. Podrobneje smo pregledali prisilna sredstva, posebej namenjena za uporabo proti množici — vodni curek, konjenica, posebna motorna vozila, plinska sredstva ter druga sredstva za pasivizacijo. Pregledali smo postopke za vzdrževanje javnega reda — uporaba kordona, "klina" ter postopke pri vzpostavljanju javnega reda. Našo taktiko in sredstva smo primerjali s taktiko enot v Veliki Britaniji in ugotovili, da imamo podobno osnovno taktiko delovanja, razlike pa smo našli pri drugačnem, še bolj dovršenem pristopu s strani enot v Veliki Britaniji. Prav tako smo analizirali proteste, ki so se odvili v Sloveniji v letu 2012, ter opravili sekundarno analizo intervjuja z vodjo Splošnega sektorja policije na Generalni policijski upravi in ugotovili, da je policija na protestih delovala strokovno, učinkovito in etično. Keywords: policija, policijsko delo, policijske enote, posebne policijske enote, organizacija, vodenje, protesti, množični protesti, javni red in mir, diplomske naloge Published in DKUM: 01.07.2014; Views: 2809; Downloads: 436
Full text (1,21 MB) |
6. Arabska pomlad kot izvor terorizma : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSamo Podlesnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Opredelitev pojma terorizem je izjemno pestra in raznolika. Različni avtorji ga opredeljujejo različno in prav to je problem za težave pri spopadanju z njim. Posplošeno bi lahko rekli, da gre za organizirano skupino, ki z nezakonitimi nasilnimi dejanji ustrahuje širšo populacijo ali drugo (večjo) skupino ljudi za doseganje določenih političnih sprememb. Pojavlja se lahko v različnih oblikah, kot so izsiljevanje, atentati, ugrabitve, požigi, samorazstrelitve, sabotaže, ropi, napadi itd. Gre za doseganje političnih ciljev in pomeni neposredno poseganje v temeljne človekove pravice. Novejši terorizem, ki smo mu priča v 21. stoletju, je še bolj uničevalen in neizprosen kakor tisti, ki smo ga poznali v 20. stoletju. To pa prinaša zahteve in težnjo po čim bolj učinkovitem boju proti terorizmu.
Arabska pomlad je revolucionarni val demonstracij in protestov, ki se pojavljajo v arabskem svetu. Vzrok revolucionarnih spopadov in protestov so bile oz. so vsesplošne slabe življenjske razmere. Protestniki so zahtevali predvsem odstavitev predsednika, vlade in spremembe ustave. Protesti oz. revolucija so se začeli 18. decembra 2010 v Tuniziji, od koder so se začeli naglo širiti v druge države arabskega sveta. Do večjih revolucij je prišlo v Tuniziji, Egiptu, Libiji in Jemnu. Civilne vstaje so se zgodile v Bahrajnu in Siriji. Do večjih protestov je prišlo v Alžiriji, Iraku, Jordaniji. Kuvajtu in Maroku. Do manjših spopadov je prišlo v Libanonu, Mavretaniji, Omanu, Savdski Arabiji, Sudanu in Zahodni Sahari, pa tudi na mejah Izraela. V nekaterih državah so upori končani, v nekaterih še trajajo. V nekaterih so uporniki dosegli več, v drugih manj. Keywords: arabska pomlad, terorizem, uporniki, protesti, revolucije, diplomske naloge Published in DKUM: 12.07.2012; Views: 5782; Downloads: 796
Full text (779,30 KB) |
7. Prizadevanja za legitimnost delovanja milicePavle Čelik, 2010, published professional conference contribution Abstract: Namen prispevka:
Namen tega prispevka je, da oriše načelo vzporednosti zahtevka po zakonitem in legitimnem delovanju slovenske milice v času prizadevanj za demokratizacijo naše družbe, še posebej v času prepovedanega mitinga 1. decembra 1989 v Ljubljani.
Metodologija:
Uporabljena je bila metoda analize pisnih virov, strokovnih del, predvsem pa nekaterih dokumentov, zakonov in predpisov, ki omogočajo analizo transformacije milice v daljšem časovnem obdobju, vse do osamosvojitvenih procesov.
Ugotovitve:
Vsebina zakonskih predpisov, ki so določali naloge in pooblastila milice, ter strokovni napotki za njihovo izvajanje so bili izraz in odraz družbenih ter varnostnih razmer v povojni Jugoslaviji in Sloveniji. Vse bolj so na tem področju prihajale do veljave razmere v Sloveniji, saj so njene pristojnosti praviloma stalno naraščale, zvezne pa upadale. Pomen človekovih pravic in svoboščin se je širil tudi v predpisih za delovanje milice, kar je našlo izraz zlasti v pravilih za opravljanje njenih nalog. Vsebina, kaj so naloge milice, se je pokazala v napotkih, kako te naloge izvrševati. Obe načeli, zakonitost in legitimnost, sta prišli do polnega izraza zlasti v ukrepih organov za notranje zadeve, določenih ob napovedanem mitingu v Ljubljani, kjer lahko ugotovimo, da je takratna milica ravnala legitimno v dvojnem pomenu. Prvič, ker je varovala pravice in svoboščine posameznika, in drugič ker je varovala pravico slovenskega naroda do samoodločbe in do življenja v lastni državi.
Omejitve/uporabnost raziskave:
Ugotovitve se nanašajo izključno na milico in organe za notranje zadeve v Sloveniji.
Praktična uporabnost:
Analiza prispeva k razumevanju transformacije milice in organov za notranje zadeve in njihovega postopnega prilagajanja na spremenjeno politično, družbeno in varnostno okolje, ki je kulminiralo v osamosvojitvenih procesih Slovenije.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Transformacija milice in organov za notranje zadeve je analizirana v daljšem časovnem obdobju in tako načenja mit, da so spremembe v zakonitosti in legitimnosti njihovega delovanja nastopile šele po 1. decembru 1989 ali celo z osamosvojitveno vojno leta 1991. Keywords: zakonitost, legitimnost, mitingi, milica, policija, protesti Published in DKUM: 04.06.2012; Views: 1749; Downloads: 97
Link to full text This document has many files! More... |