| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PROTIDUMPINŠKI UKREPI V OKVIRU SVETOVNE TRGOVINSKE ORGANIZACIJE
Gregor Resnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu se ukvarjam z pravno ureditvijo protidumpinških ukrepov, kot izhaja iz sporazumov Svetovne trgovinske organizacije. V uvodnem poglavju je kratka predstavitev pojmovanja dumpinga iz vidikov mednarodnih sporazumov na tem področju in iz strogo ekonomskega vidika. Definicija dumpinga je seveda osnova za ugotovitev ali gre v posamičnem primeru za dumping in kako ta učinkuje na stanje na trgu. Vprašanje učinka dumpinga je osnova za pravno regulacijo tega tržnega fenomena in temelj za vse predpise na tem področju. Zaradi širokega obsega situacij, ki jih obsega pojem dumpinga, se mi zdelo pomembno, da se že na začetku tega dela lotim vprašanja meje med protidumpinškimi ukrepi in protekcionizmom. Prej omenjeno vprašanje se pojavlja v vseh praktičnih primerih, ki so predstavljeni v tej nalogi in je ključno za reševanje sporov, ki izhajajo iz protidumpinških postopkov. Zaradi boljšega razumevanja ureditve protidumpinških ukrepov, sem se v drugem poglavju na kratko predstavil nastanek Svetovne trgovinske organizacije in njene temeljne sporazume na tem področju. To predstavlja osnovo za analizo protidumpinške zakonodaje Združenih Držav Amerike in Evropske Unije, ki so predstavljeni v tretjem in četrtem poglavju tega dela. Podrobneje so predstavljeni postopki za uvedbo protidumpinških carin, kakor jih določajo zakonodaje Evropske Unije in Združenih Držav Amerike, posebno pozornost posvečam načinom za izračun teh carin, ki so velikokrat jedro sporov z državami uvoznicami. Za praktičen prikaz primerov iz prakse sem izbral primere, ki jih je obravnaval Organ za reševanje sporov Svetovne trgovinske organizacije, saj ti primeri nazorno pokažejo, na kakšen način si določila mednarodnih sporazumov razlagajo državni organi. Tukaj se izkaže, da je ravno meja med dumpingom in protekcionizmom izjemno tanka, kljub temu se zdi, da države ne obravnavajo interesov vpletenih strank z dovolj pozornosti, zaradi tega državni organi pogosto enostransko odločajo v korist domačih subjektov (pritožnikov). Takšna obravnava morda koristi domači industriji na kratki rok medtem, ko ima na dolgi rok škodo predvsem ta domača industrija. Ravno zaradi tega je tako pomembno delo Organa za reševanje sporov Svetovne trgovinske organizacije, ki je neke vrste varuh mednarodnih sporazumov.
Keywords: Dumping, Svetovna trgovinska organizacija, Organ za reševanje sporov, protidumpinške carine, protekcionizem, domači trg, tuji trg, Evropska Unija, Združene Države Amerike
Published: 12.07.2012; Views: 1201; Downloads: 96
.pdf Full text (322,15 KB)

2.
MODEL UČINKOVITEGA UPRAVLJANJA ZUNANJETRGOVINSKE POLITIKE SLOVENIJE
Sabina Koleša, 2012, doctoral dissertation

Abstract: Predmet doktorske disertacije je upravljanje zunanjetrgovinske politike države ob upoštevanju delovanja nadnacionalnih entitet, pri čemer je naš osrednji cilj identificirati optimalen način realizacije nacionalnih interesov v okviru nadnacionalne entitete (tj. Evropske unije). Zunanjetrgovinska politika je eno izmed najstarejših ekonomskih področij, o katerem so tekle resne akademske razprave že v Antični Grčiji pred več kot 2000 leti. Vendar o razvoju svetovne trgovine kot sistematičnem globalnem načinu trgovanja govorimo šele od 15. stoletja dalje. Za boljše razumevanje področja v doktorski disertaciji najprej opredelimo teoretska izhodišča, v okviru katerih predstavimo teorije mednarodne menjave ter analiziramo vlogo države in ekonomske diplomacije skozi različna zgodovinska obdobja (merkantilizem, liberalizem, protekcionizem, intervencionizem ter obdobje liberalizacije in globalizacije). Kot najpomembnejše teoretično izhodišče od Davida Ricarda dalje identificiramo ugotovitev, da svet ni ničelna vsota – vse države z zunanjo trgovino pridobivajo. Kljub temu da so države skozi različna zgodovinska obdobja (glede na gospodarske razmere) vodile različne zunanjetrgovinske politike (protekcionistične ali liberalne), teorija in praksa potrjujeta, da liberalna zunanjetrgovinska politika povečuje konkurenčnost gospodarstva. Študije ekonomistov (Sachs in Warner 1995, 35; Frey v Pruslecki 2008, 5; Krueger 1980, 289) namreč kažejo, da države z liberalno zunanjetrgovinsko politiko dosegajo višjo gospodarsko rast od tistih s protekcionistično. Kot potrditev teze navajamo izsledke analiz, ki kažejo na višje stopnje gospodarske rasti v t. i. hitro rastočih gospodarstvih (državah BRIICS ‒ Braziliji, Rusiji, Indiji, Indoneziji, Kitajski in Južni Afriki). Slednje so na podlagi liberalizacije trgov v zadnjih dvajsetih letih dosegale višje stopnje gospodarske rasti od razvitih gospodarstev. Glede na to da je predmet disertacije zunanjetrgovinska politika v okviru Evropske unije (EU), ki jo Slovenija sooblikuje, se v okviru analize ukrepov osredotočimo na ukrepe zunanjetrgovinske politike EU, vlogo nacionalnih in nadnacionalnih (vladnih in nevladnih) akterjev ter povezavo vsebin z drugimi politikami. Ključni akterji v procesu formalnega delovanja na področju zunanjetrgovinske politike EU so: Evropska komisija (Direktorat za trgovino), Svet EU (Odbor za zunanjetrgovinsko politiko, Coreper in Svet za zunanje zadeve), Evropski parlament ter nevladni akterji (združenja, nevladne organizacije) kot nadnacionalni akterji in (vladni in nevladni) akterji na nacionalni ravni držav članic EU. Prioriteta zunanjetrgovinske politike EU je multilateralna zunanja trgovina, vzporedno pa potekajo pogajanja s številnimi državami oz. regijami za sklenitev preferencialnih trgovinskih sporazumov. Med ukrepi zunanjetrgovinske politike EU je pomembna še Strategija dostopa na trg, v okviru katere se dosegajo sinergije na podlagi okrepljenega partnerstva med Evropsko komisijo, državami članicami in gospodarstvom. Ugotavljamo, da postaja v obdobju globalizacije zunanjetrgovinska politika izrazito večplastna ter da izginjajo meje med zunanjimi in notranjimi politikami. Na primeru pogajanj t. i. Razvojne agende iz Dohe, ki potekajo v okviru Svetovne trgovinske organizacije, potrdimo tezo o prepletanju pogajanj na različnih ravneh (bilateralni, regionalni in multilateralni) in vsebinski povezanosti zunanjetrgovinske politike z drugimi politikami (z razvojno, s kmetijsko ipd.). Slednje potrjujejo tudi strateški dokumenti EU (Strategija Evropa 2020; Trgovina, rast in svetovne zadeve ter Globalna Evropa: konkurenčna v svetu), v katere je zunanjetrgovinska politika vključena kot pomemben sestavni del politike konkurenčnosti.
Keywords: mednarodno poslovanje, zunanja trgovina, zunanjetrgovinska politika, liberalizem, protekcionizem, globalizacija, ekonomska diplomacija, teorije mednarodne menjave, Evropska unija, cilji
Published: 03.06.2013; Views: 1650; Downloads: 436
.pdf Full text (3,08 MB)

3.
PROTEKCIONISTIČNI UKREPI DRŽAV EVROPSKE UNIJE PRED KONKURENCO IZ AZIJSKIH DRŽAV
Matej Črešnar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes smo priča, kako se težišča gospodarske in politične moči hitro spreminjajo. Mednarodna menjava raste in je večja kot kadarkoli prej v zgodovini. Razlog za večjo mednarodno menjavo gre iskati tudi v številnih podpisanih mednarodnih trgovinskih sporazumih in v vplivu Svetovne trgovinske organizacij, ki poizkuša liberalizirati svetovni trg. Vendar pa gospodarska kriza pušča tudi velike posledice v mednarodni trgovini in kljub podpisanim sporazumom, ki bi omogočilo prosto trgovanje pa še vedno prihaja do meddržavnih sporov ter zopet zatekanje v državne zaščitniške intervencije. Tako je med Evropsko unijo in azijskimi državami prišlo do spora zaradi »prepoceni« izvoza v Evropsko unijo, ki po mnenju evropskih proizvajalcev ni upravičena in ogroža številna delovna mesta. Zato se je Evropska unija zavzela za zaščito svojih proizvajalcev, kar pa je za sabo pustilo tako dobre kot slabe posledice. Po eni strani je ukrep popolnoma upravičen, saj preprečuje uničevanje evropske industrije, ki jo povzroča azijska nelojalna konkurenca. Po drugi strani pa so se številne članice Unije pričele zavzemati, da se ukrepov ne izvaja več, saj si države ne želijo priti v spor z azijskimi državami, predvsem pa ne s Kitajsko, ki predstavlja za evropske države pomemben perspektiven trg v prihodnosti. To pa bi povzročilo še večjo škodo že sedaj močno upehanemu evropskemu gospodarstvu. Ob sprejetih ukrepih pa se mora Evropa tudi soočiti s povračilnimi ukrepi, ki jih sprožijo prizadete države. Tako bi Evropska unija počasi morala razumeti, da gre tu predvsem za politični projekt. Da hitro rastoče azijsko gospodarstvo temelji na državnih subvencijah in dampinških cenah in da bomo priča konfliktnim interesom obeh velesil še kar nekaj časa. Ob tem pa so se zopet pričele pojavljati protekcionistične ideje nekaterih držav, kar pa bi z njihovo uvedbo, lahko po mnenju ekonomistov, v teh kriznih časih pustilo še hujše posledice.
Keywords: protekcionizem, damping, protidampinški ukrepi, carina, trgovinski sporazumi, ukrepi Evropske unije.
Published: 04.11.2013; Views: 1596; Downloads: 98
.pdf Full text (481,75 KB)

4.
PREPOVED DISKRIMINATORNIH DAVČNIH NORM IN NJEN POMEN
Andrej Dežman, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Predmet te diplomske naloge je prepoved diskriminatornih davčnih norm, ki jih predstavljajo, diskriminatorne carine, uvozne kvote in ukrepi z enakim učinkom ter diskriminatorni notranji davki. Naloga v prvem delu povzame zgodovinski razvoj ekonomske misli v zvezi z davčno diskriminacijo in razlogi zanjo, v drugem delu predstavi prepoved diskriminatornih davčnih norm ter poda analizo pomena prepovedi in postavi tezo, da je Prepoved diskriminatornih davčnih norm je civilizacijska pridobitev, ki prispeva tako k blaginji kakor k miru. Diskriminacija na omenjenem področju ima lahko namreč resne posledice tako na blaginjo v državi, kakor tudi na mednarodne odnose. Mogoče je celo dejati, da je vprašanje diskriminatornih davčnih norm, vprašanje vojne in miru.
Keywords: diskriminatorne norme, carine, davki, uvozne kvote, protekcionizem, liberalizem, blaginja, vojna, mir
Published: 03.06.2015; Views: 860; Downloads: 169
.pdf Full text (914,65 KB)

5.
Zunanjetrgovinska politika v državah BRIICS
Sabina Koleša, 2010, polemic, discussion, commentary

Abstract: V prispevku bomo predstavili države BRIICS - Brazilija, Rusija, Indija, Indonezija, Kitajska in Južna Afrika, ki v procesu globalizacije po dolgem obdobju prevlade industrijsko razvitih držav na področju globalne trgovine v zadnjih dveh desetletjih zaradi izjemne dinamike rasti pridobivajo pomen. Osredotočili se bomo na spremembe zunanjetrgovinskih politik držav BRIICS, ki so vplivale na hitro rast zunanje trgovine teh držav, kar je posledično privedlo do spremembe v strukturi ključnih zunanjetrgovinskih akterjev. Razprava bo vključevala tudi analizo odzivov teh trgov na področju zunanjetrgovinske politike v času globalne gospodarske in finančne krize ter pomena teh držav za zunanjetrgovinsko usmeritev Evropske unije in Slovenije.
Keywords: zunanjetrgovinska politika, liberalizacija, globalizacija, krize, protekcionizem
Published: 10.07.2015; Views: 395; Downloads: 26
URL Link to full text

6.
Protekcionizem v mednarodni menjavi na primeru trgovinskih ukrepov Združenih držav Amerike in Kitajske
Marko Krajnc, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Carine in drugi ukrepi, ki neposredno vplivajo na potek trgovinske menjave med državami, so že od nekdaj orodje, s katerim lahko države manipulirajo potek trgovine in zasledujejo lastne trgovinske cilje. Vzrok za ustanovitev trgovinskih inštitucij in podpisovanje trgovinskih sporazumov, je bila želja omogočiti svetovni trgovini karseda prost pretok blaga in storitev. In ravno te inštitucije, skupaj s podpisanimi trgovinskimi sporazumi so omogočile razcvet in razširitev trgovinske menjave med svetovnimi državami, kar je gospodarstvom omogočilo višjo rast in hitrejši napredek. Posledično je težko razumljivo, da se države danes kljub razvoju, ki ga je prinesla prosta trgovina, odločajo za omejevalne trgovinske ukrepe, ki pretok blaga in storitev ovirajo ali v celoti zaustavijo. Carinske in necarinske omejitve, ki sta se jih poslužili Združene države Amerike in Kitajska, so močno pretresle svetovno trgovino, saj zaradi njune velikosti in moči, lahko že majhne spremembe oziroma odločitve povzročijo velike posledice. V diplomskem projektu smo želeli ugotoviti vzroke in vrste omejitev, ki sta se jih državi odločili uvesti in posledice, ki jih je trgovinski spor prinesel, ter tudi na koga so oziroma bodo le te imele največji vpliv. Ugotovili in opisali smo, kako so ukrepi v povezavi z drugimi dejavniki, kot so ohlajanje svetovnega gospodarstva, sprememba monetarnih politik, višji stroški proizvodnje itd. vplivali na spremembo dobavnih verig podjetij, investicij, bruto družbenega proizvoda, upravljanje bank in določenih sektorjev gospodarstva.
Keywords: Združene države Amerike, Kitajska, protekcionizem, protekcionistični ukrepi, trgovinska menjava
Published: 11.12.2019; Views: 63; Downloads: 8
.pdf Full text (746,91 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica