| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 28
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
Vpliv funkcionalizacij in struktur metakrilatnih monolitov na pretočnosti in kapacitete za različno velike molekule
Vida Frankovič, 2009, dissertation

Abstract: V zadnjih desetletjih je bilo veliko narejeno na področju priprave in izboljšave kromatografskih nosilcev za doseganje čim boljše ločbe biomolekul. Convection Interaction Media (CIM) ionsko-izmenjevalni metakrilatni monolitni kromatografski nosilci vedno bolj pridobivajo na pomenu pri hitrih ločbah in čiščenju velikih biomolekul, kot so večji proteini, DNA, virusi, bakteriofagi, itd. Zaradi njihove posebne odprto-porozne strukture, ki omogoča hitro izmenjavo molekul med mobilno in stacionarno fazo na osnovi konvektivnega prenosa, izkazujejo pretočno neodvisno ločbo in dinamično vezno kapaciteto. Velikost por monolitnih nosilcev igra zelo pomembno vlogo pri ločevanju različno velikih molekul. Pore morajo biti dovolj velike, da omogočajo neovirano vezavo in ločbo biomolekul določene velikosti. Velike molekule se lahko v premajhnih porah ujamejo in zamašijo pretočne kanale, kar se lahko odrazi v manjših izkoristkih pri ločevanju in čiščenju. Poleg tega lahko zaradi zamašitve tlak na nosilcu močno naraste in pride do fizičnih poškodb le tega. Pri izbiri nosilca z določeno velikostjo por je potrebno biti pazljiv, saj se lahko vezna kapaciteta zmanjša na račun večjih por, zaradi zmanjšanja specifične površine. Predmet mojega doktorskega dela je bil najti ustrezen način funkcionalizacije površine por monolita, ki bo zagotavljala zvišanje kapacitete biomolekul ob čim nižjem padcu tlaka. Najpogostje se v ta namen uporablja uvajanje polimernih verig (lovk) s tehniko pripajanja (graftiranje). Rezultati doktorske disertacije so pokazali najmanj dva do tri kratno povišanje dinamične vezne kapacitete za številne različno velike molekule, vključno s plazmidno DNA na graftiranih monolitnih nosilcih. Čeprav graftiranje na površino metakrilatnih monolitov povzroča nižjo prepustnost, je njihova kapaciteta mnogo višja od ne-graftiranih monolitov, ki imajo isto prepustnost pri enakih pogojih. Zaradi dokazanih pretočno neodvisnih lastnosti, lahko graftirani metakrilatni monoliti postanejo primerna izbira za čiščenje različno velikih molekul. Izboljšanje procesov čiščenja biomolekul je mogoče na področju produktivnosti, selektivnosti in enostavnejše uporabe. Idealno so vse tri karakteristike zajete v enem samem kromatografskem nosilcu, kar omogoča čiščenje v enem samem kromatografskem koraku. Z graftiranjem hidrofobnih linearnih verig in naknadno pretvorbo preostalih epoksi v anionske skupine nam je uspelo pripraviti monolit z mešanimi adsorpcijskimi lastnostmi, ki se je izkazal kot učinkovit v procesu čiščenja pDNA.
Keywords: graftiranje (pripajanje), funkcionalizacija, CIM monoliti, anionsko-izmenjevalni kromatografski nosilci, DEAE, padec tlaka, prepustnost, dinamična vezna kapaciteta, proteini, pDNA, število veznih mest (z-faktor), kombinirani monoliti
Published: 01.12.2009; Views: 3592; Downloads: 312
.pdf Full text (1,37 MB)

5.
BIOLOŠKA PREDELAVA ODPADNE SULFITNE TEKOČINE ZA PROIZVODNJO BIOETANOLA IN ENOCELIČNIH PROTEINOV
Špela Ivanuša, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Odpadna sulfitna tekočina iz trdega lesa je odpadni stranski proizvod industrije celuloze in papirja, ki proizvaja beljeno papirno kašo s sulfitnim postopkom, iz lesa Eucalyptus globulus. Po sulfitnem postopku odpadna sulfitna tekočina izhlapi in se sežge za povračilo energije. Glavni sestavni deli sulfitne tekočine so predvsem sulfatni lignin in sladkorji, iz degradirane hemiceluloze, predvsem pentoze. Ksiloza je glavni predstavnik pentoze in vsebuje tudi ocetno kislino, ki je zaviralec kvasovk. Odpadna sulfitna tekočina se lahko uporablja za proizvodnjo izdelkov z dodano vrednostjo. Obstajajo različne uporabe enoceličnih proteinov za človeško prehrano in živalsko krmo, prispevajo k zmanjšanju vrzeli v povpraševanju in dobavo hrane v svetu. Bioetanol se lahko uporablja kot obnovljivi vir tekočih goriv za motorna vozila. Uporablja se tudi v kozmetični, farmacevtski in prehrambeni industriji. Namen te študije je bil uporaba odpadne sulfitne tekočine za proizvodnjo enoceličnih proteinov z vlaknastimi glivami Paecilomyces variotii in za pospeševanje fermentacijskih postopkov s Pichia stipitis z razstrupljeno odpadno sulfitno tekočino trdega lesa za pridobitev bioetanola. Prvi del tega dela je bil študij fermentacije s Paecilomyces variotii v odpadni sulfitni tekočini. S fermentacijo gliv je bila dosežena razstrupljena odpadna sulfitna tekočina. Ta fermentacija je bila izvršena v enostavnem šaržnem in zaporednem šaržnem reaktorju. Fermentacija gliv v zaporednem šaržnem reaktorju je bila narejena v dveh in treh zaporednih šaržnih reaktorjih, kjer so bile šarže povezane z prejšnjo šaržo. Zaporedni šaržni reaktor z dvema zaporednima šaržama je bila boljša strategija za pridobivanje razstrupljene odpadne sulfitne tekočine kot enostavna šarža. Biomasa gliv ima 65 % vsebnost beljakovin in vsebuje 8,2 % ± 0,2 nukleinskih kislin. Drugi del tega dela vključuje fermentacijo s Pichia stipitis. V teh postopkih fermentacije je bila razstrupljena odpadna sulfitna tekočina fermentirana s Pichia stipitis za proizvodnjo etanola. Donos etanola je bil 0,015 g etanol/g biomase h. Največja produktivnost etanola je bila 0,085 g etanol/L h. Koncentracija sladkorjev, ocetne kisline in etanola je bila merjena s HPLC. Papirna industrija vključena v tem sodelovanju je bila Caima, SA.
Keywords: Enocelični proteini, bioetanol, odpadna sulfitna tekočina, fermentacija, Paecilomyces variotii, Pichia stipitis
Published: 25.05.2010; Views: 2270; Downloads: 128
.pdf Full text (2,18 MB)

6.
Vpliv tretiranja s Kelpak ekstraktom na morfološke in biokemijske značilnosti potaknjencev visečih pelargonij
Anja Ivanuš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Specializirani pridelovalci okrasnih rastlin se pri razmnoževanju pelargonij poslužujejo vegetativnega razmnoževanja s stebelnimi potaknjenci. Za terminsko načrtovano pridelavo si prizadevajo izboljšati delež in skrajšati čas ukoreninjena. Pri tem si pomagajo z rastnimi regulatorji, ki pospešujejo ukoreninjenje potaknjencev. Kelpak je naraven ekstrakt iz rjavih morskih alg, ki ga zaradi visoke vsebnosti indol-3-maslene kisline in kinetina uvrščamo med rastne regulatorje. Številni avtorji poročajo o pozitivnem učinku Kelpaka na zakoreninjenje, rast in razvoj okrasnih rastlin, zelenjadnic, poljščin in drevnin. V diplomski nalogi smo potaknjence visečih pelargonij (Pelargonium peltatum L'HÉRIT. 'Ville de Paris Red') pred potikanjem v multiplošče (2. 4. 2010) tretirali z različnimi koncentracijami vodne raztopine Kelpaka, da bi ugotovili vpliv tretiranja na morfološke in biokemijske značilnosti visečih pelargonij do faze tržne zrelosti. Kelpak smo ponovno talno aplicirali po treh tednih, in sicer pred sajenjem v lončke. Tretiranje z vodno raztopino Kelpaka je imelo pozitiven učinek na razvoj nadzemnega in podzemnega dela pelargonij, tako v prvih treh tednih po inicialnem tretiranju kot tudi po kasnejšem terminu ponovnega tretiranja (24. 4. 2008). Pri četrtem vzorčnem terminu (12. 6. 2008) smo zasledili statistično signifikantno prirast mase rastlin pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Tudi pri prirastu mase korenin smo statistično signifikantne razlike izmerili pri četrtem vzorčnem terminu, in sicer prav tako pri 1 % vodni raztopini Kelpaka. Signifikantno povečanje števila listov smo prešteli tako pri tretjem (7. 5. 2008) kot pri četrtem vzorčnem terminu pri 2 % raztopini Kelpaka. Z analizo vsebnosti skupnih proteinov smo pri drugem vzorčnem terminu (24. 4. 2008) določili signifikantno povečanje skupnih proteinov pri 2 % vodni raztopini Kelpaka. Statistično signifikantne razlike v vsebnosti skupnih fenolov pa smo izmerili pri prvem vzorčnem terminu (2. 4. 2008) pri 1 % vodni raztopini Kelpaka v primerjavi s kontrolnimi rastlinami.
Keywords: Kelpak / pelargonije / Pelargonium peltatum 'Ville de Paris Red' / skupni proteini / skupni fenoli.
Published: 15.10.2010; Views: 2207; Downloads: 165
.pdf Full text (637,28 KB)

7.
ZBIRKA LABORATORIJSKIH VAJ NAMENJENIH SPREMLJAVI KALITVE SEMEN, KI SE UPORABLJAJO V PREHRANI KOT KALČKI
Klementina Pušnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V naši nalogi smo pripravili nabor laboratorijskih vaj s kalčki različnih rastlinskih vrst. Pripravili smo deset vaj, načrtovanih tako z računalniško podprtim laboratorijem kot s klasično metodo laboratorijskega dela. Pripravili smo naslednje vaje: Kaljivost semen in potek dinamike kalitve, Inhibitorji kalitve, Dihanje kalčkov redkvice, rukole, lucerne, Dihanje kalčkov odvisno od časa kalitve, Dihanje kalčkov odvisno od temperature kalitve, Kvalitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Kvantitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Amilazna aktivnost kalčkov, Kvantitativni test vitamina C kalčkom lucerne, Določanje koncentracije proteinov v kalčkih. Vaje bo mogoče uporabiti za laboratorijsko eksperimentalno delo ne samo na kalčkih, pač pa tudi na drugih rastlinskih objektih, kar zaradi možnega transfera viša pedagoško vrednost pripravljenih vaj.
Keywords: kalčki, kalitev semen, dinamika kalitve, inhibicija, dihanje kalčkov, reduktivni sladkorji, amilazna aktivnost, vitamin C, proteini, Vernier, laboratorijske vaje, računalniško podprte vaje.
Published: 11.10.2010; Views: 3284; Downloads: 731
.pdf Full text (2,74 MB)

8.
Lokalni odziv skupnih proteinov v lubju navadne smreke na tretiranje s salicilno kislino in napad podlubnikov
Robi Gjergjek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.) je najpomembnejši škodljivec navadne smreke v Evropi. Na leto se zaradi napada podlubnikov v Sloveniji v povprečju poseka 350000 m3 lesa. Njegovo aktivnost smo spremljali skozi celotno vegetacijsko dobo leta 2008 in določili dva maksimalna naleta konec maja in konec julija, kar sovpada z visokimi temperaturami in sušnim obdobjem. V drugem sklopu poskusa smo odseke debel navadne smreke tretirali s 100 mM salicilno kislino, ki je kot signalna molekula sposobna inicirati gene za sintezo obrambnih proteinov. Preučili smo vpliv tretiranja s salicilno kislino na vsebnost skupnih proteinov v sekundarnem floemu navadne smreke od inicialnega napada do uspešne naselitve podlubnikov. Pri prvem vzorčenju (13. 4. 2007) smo pri tretiranih drevesih izmerili nižjo vsebnost skupnih proteinov v primerjavi z netretiranimi kontrolnimi drevesi, medtem ko smo sredi maja določili 97,5 % porast proteinov v lubju tretiranih kontrolnih dreves v primerjavi z netretiranimi drevesi. Pri tretjem vzorčenju (15. 6. 2007) smo določili kvantitativne razlike v obrambnem odzivu skupnih proteinov zmerno napadenih dreves in močno napadenih dreves. V močno napadenih drevesih je vsebnost skupnih proteinov padla, vendar so bile višje vrednosti pri tretiranih, močno napadenih drevesih v primerjavi z netretiranimi. Pri zmerno napadenih drevesih smo zaznali akumulacijo skupnih proteinov v lubju. Najvišjo vsebnost skupnih proteinov smo izmerili pri tretiranih, zmerno napadenih, drevesih, kar nakazuje, da je tretiranje s salicilno kislino vzpodbudilo uspešen obrambni odziv dreves in zavrlo naselitev podlubnikov.
Keywords: salicilna kislina, skupni proteini, navadna smreka [Picea abies (L.) H. Karst], osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus L.), aktivnost podlubnikov
Published: 11.01.2011; Views: 1651; Downloads: 96
.pdf Full text (799,22 KB)

9.
SPREMLJANJE MORFOLOŠKIH IN BIOKEMIČNIH LASTNOSTI VERBEN OB TRETIRANJU Z IZVLEČKOM RJAVIH ALG
Andreja Petek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Verbene so priljubljene enoletnice, primerne za zasaditve balkonskih korit, cvetličnih gred in grobov. Verbene najpogosteje razmnožujemo vegetativno, s potaknjenci. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, vpliv izvlečka alg Ecklonia maxima (Kelpak, Kelp Products) na nekatere morfološke in biokemične lastnosti potaknjencev verben (Verbena hybrida 'Ipanema blue'). V poskusu smo rastline talno tretirali s tremi vodnimi raztopinami Kelpaka (2 %, 1 %, 0,5 % in 0 %) v dveh terminih, in sicer pred potikanjem v gojitvene plošče (1. 4. 2008) in tri tedne kasneje. Ob 2. in 3. vzorčnem terminu, so imele rastline tretirane z 1 % in 2 % vodno raztopino Kelpaka statistično več skupne biomase, nadzemna in podzemna biomasa se prav tako povečata, razmerje med njima pa narase v primerjavi s kontrolo. Ob zadnjem vzorčnem terminu, za časa tržne zrelosti smo pozitivno prirast nadzemnega dela določili pri 0,5 % in 1 % raztopini Kelpaka, vendar trend ni več signifikanten. Pri biokemičnih lastnosti smo se osredotočili na vsebnost skupnih proteinov in fenolov ob dveh vzorčnih terminih (2. 4. 2008 in 24. 4. 2008). Tretiranje verben s Kelpakom v koncentracijah 0,5 % in 1 % pozitivno vpliva na vsebnost skupnih proteinov, saj smo v obeh vzorčnih terminih izmerili povišane vrednosti v primerjavi s kontrolo, ki pa se signifikantno odražajo le pri prvem vzorčnem terminu. Pri analizi vsebnosti skupnih fenolov v listih verben smo signifikantni učinek zabeležili pri 1% koncentraciji Kelpaka. Na podlagi rezultatov poskusa lahko zaključimo, da 1 % vodna raztopina Kelpaka pri talni aplikaciji skupno najbolje vpliva na morfološke in biokemijske lastnosti verben.
Keywords: indol-3-maslena kislina, Kelpak, skupni proteini, skupni fenoli, Verbena hybrida 'Ipanema blue'
Published: 01.04.2011; Views: 1907; Downloads: 90
.pdf Full text (854,61 KB)

10.
PRIMERJAVA NEFELOMETRIČNE IN TURBIDIMETRIČNE DOLOČITVE C-REAKTIVNEGA PROTEINA
Mira Habjanič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je primerjava rezultatov koncentracij C-reaktivnega proteina z dvema različnima rutinskima metodama nefelometrično in turbidimetrično. Uporabljeni vzorci so serumi, dobljeni iz krvi pacientov v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju. Analizirali smo 90 vzorcev C-reaktivnega proteina (CRP) in 90 vzorcev C-reaktivnega proteina visoke občutljivosti (hs-CRP). Vsak vzorec smo analizirali na dveh različnih instrumentih, nefelometričnem analizatorju BN ProSpec in spektrofotometričnem analizatorju Dimensions RxL Max. Priozvajalec instrumentov je bil za oba enak Dade Behring. Iz statističnega ovrednotenja rezultatov lahko zaključimo, da je nefelometrična metoda bolj natančna, ker je metoda bolj občutljiva in specifična. Iz rezultatov linearnih regresijskih koeficientov, Passing Bablokove regresijske premice in iz rezultatov parametričnih statističnih testov lahko zaključimo, da turbidimetrično metodo lahko zamenjamo z nefelometrično metodo in da sta metodi medsebojno primerljivi.
Keywords: proteini, C-reaktivni protein, C-reaktivni protein visoke občutljivosti (hs-CRP), nefelometrija, turbidimetrija
Published: 21.04.2011; Views: 2557; Downloads: 422
.pdf Full text (1,63 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica