| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Kemijske analizne metode v kmetijstvu in toksične snovi v ekosistemih : navodila za laboratorijske vaje
Janja Kristl, 2022

Abstract: Navodila za vaje dopolnjujejo nekatere vsebinske sklope predavanj pri predmetih Kemijske analitične metode v kmetijsvtu in Toksične snovi v ekosistemih. Študentu pomagajo razumeti posamezne pojme (ekstrakcija, atomska absorpcijska spektrometrija, molekulska absorpcijska spektrometrija, tekočinska kromatografija, kislinski razklop) in laboratorijske postopke. V gradivu so opisani postopki priprave vzorcev in kvantitativne določitve natrijevega klorida, proteinov, skupnih fenolov, sladkorjev, oksalatov, vodikovega cianida v vzorcih živil in žveplovega dioksida v vinu. Vključena je tudi kvalitativna določitev nitrata in nitrita v ekstraktih živil ter kvalitativni testi za ugotavljanje prisotnosti naravnih in sintetičnih barvil. Vsebina zajema tudi določitev rastlinam dostopnega bakra ter vodotopne in biodostopne frakcije svinca v talnih vzorcih.
Keywords: natrijev klorid, proteini, oksalati, vodikov cianid, naravna in sintetična barvila, fenoli, žveplov dioksid, svinec, baker, nitrat
Published in DKUM: 15.02.2022; Views: 232; Downloads: 27
.pdf Full text (4,18 MB)
This document has many files! More...

2.
Določevanje aktivnosti nekaterih encimov v olupkih manga : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Zala Serianz, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Mango je priljubljen sadež, ki ga ljudje uživajo zaradi specifičnega okusa, vonja in barve, prav tako pa vsebuje različne hranilne snovi. Pri predelavi manga nastaja odpadni material, med katerega sodijo olupki, ki imajo negativen vpliv na okolje. Olupki manga se vedno bolj kažejo kot potencialni vir nekaterih bioaktivnih snovi, tudi določenih encimov. V diplomski nalogi smo določevali aktivnost encimov, kot so α-amilaza, glukoamilaza, celulaza, lipaza, lakaza, katalaza, proteaza, peroksidaza, transglutaminaza in superoksid dismutaza v ekstraktih olupkov manga. Iz svežih in suhih olupkov smo pridobili etanolne ekstrakte s Soxhletovo ekstrakcijo ter vodne ekstrakte, kjer smo najprej vzorce homogenizirali, nato centrifugirali. Določevali smo vsebnost proteinov po Bradfordovi metodi in s pomočjo encimskih testov dokazali prisotnost nekaterih encimov v ekstraktih. Rezultati so pokazali, da je vodni ekstrakt iz suhih olupkov vseboval najvišjo koncentracijo proteinov. Najvišjo aktivnost v dobljenih ekstraktih smo določili encimu lipaza, in sicer v etanolnem ekstraktu iz suhih olupkov, kjer je aktivnost znašala 61,9 U/mL. Encimi lakaza, katalaza ter glukoamilaza niso bili prisotni v nobenem od testiranih vzorcev, pridobljenih iz olupkov manga. Na prisotnost encimov v ekstraktih vpliva izbira ekstrakcijskega topila, kar smo ugotovili pri določanju aktivnosti proteaze in peroksidaze, saj v vodnih ekstraktih nismo zaznali aktivnosti teh dveh encimov. Prav tako vpliva na aktivnost encima vsebnost vode v olupkih, na kar kaže aktivnost α-amilaze, ki je bila višja v ekstraktih iz svežih olupkov, kot v ekstraktih iz suhih olupkov. Ugotovili smo, da mangovi olupki vsebujejo nekatere encime ter s tem potrdili, da le ti predstavljajo pomemben vir bioaktivnih komponent.
Keywords: olupki manga, odpadni material, proteini, encimi, ekstrakti
Published in DKUM: 06.10.2021; Views: 421; Downloads: 78
.pdf Full text (2,79 MB)

3.
COVID.si - Skupnostna znanost za boj proti korona virusu
Črtomir Podlipnik, Marko Jukič, Natalia Nikitina, Sebastian Pleško, Lorenzo Gilardoni, Gašper Tomšič, Žan Pevec, Boštjan Laba, 2020, complete scientific database or corpus

Abstract: Projekt “SKUPNOSTNA ZNANOST IN BOJ PROTI KORONA VIRUSU” je odprt projekt skupnosti dobromislečih raziskovalcev in prostovoljcev, ki želijo s svojim delom, znanjem in izkušnjami, prispevati kamenček v mozaiku poznavanja novega korona virusa in bolezni COVID-19, ki jo ta virus povzroča. Skupino vodita strokovnjaka dr. Črtomir Podlipnik in dr. Marko Jukić, z dolgoletnimi izkušnjami s področja računalniško podprtega načrtovanja molekul, farmacevtske kemije in kemo/bioinformatike. S somišljeniki ter prostovoljci so v zelo kratkem času razvili lastno tehnologijo, ki omogoča porazdeljeno računanje molekulskega sidranja. Tehnologija je osnovana na programčku, ki omogoča povezavo uporabnikovega računalnika s strežnikom, ki porazdeli del knjižnice molekul pripravljenih za molekulsko sidranje (trenutno 10 000 000 spojin). Po končanem sidranju (s programom RxDock), programček pošlje izračunane podatke nazaj na zbirno mesto na strežniku. Po analizi sidranih spojin je končni rezultat seznam molekul s potencialno vezavo na terapevtsko tarčo (v našem primeru so to virusni proteini). Nato lahko preverimo ali so te spojine dobavljive in organiziramo biološko testiranje v sodelovanju z ostalimi raziskovalnimi skupinami. Podatke o nedobavljivih spojinah lahko v nasprotnem primeru posredujemo raziskovalnim skupinam za izvedbo sinteze. V optimalnem scenariju bi lahko identificirali spojine zanimive za farmacevtsko industrijo. Rešitev, ki temelji na porazdeljenem računanju je osnovana na odprtokodnih rešitvah.
Keywords: COVID-19, virus CoV SARS-2, ligandi, proteini, virusna biokemija, računalniško podprto načrtovanje molekul, molekulsko sidranje, porazdeljeno računanje
Published in DKUM: 22.11.2020; Views: 1022; Downloads: 62
URL Link to research data
This document has many files! More...

4.
Uporaba termično modificiranih proteinov za bio-lepila : doktorska disertacija
Doroteja Vnučec Paušner, 2020, doctoral dissertation

Abstract: Namen doktorske disertacije je bil razvoj inovativne metode modifikacije sojinih proteinov kot osnove za izdelavo sojinega lepila, ki lahko kvalitetno zlepi različne lesne vrste in je sposobno poleg naravnega lesa lepiti tudi zgoščen les. Raziskavo smo razdelili v tri sklope. V prvem sklopu smo preučevali vpliv temperature termične modifikacije izolata sojinih proteinov (SPI) ter vpliv pH vrednosti in temperature priprave disperzije na lastnosti lepila ter na lastnosti in kvaliteto lepilnih spojev preizkušancev iz bukovine. V drugem sklopu smo preučevali uporabnost lepil na različnih materialih, in sicer na zgoščeni bambusovini in bukovini. Za pet najboljših formulacij, ki smo jih določili v prvem sklopu raziskave, smo določili kvaliteto zlepljenosti za zgoščeno in kontrolno bambusovino in bukovino. Naraven les smo termo-hidro-mehansko (THM) zgostili s postopkom viskoelastične toplotne zgostitve (VTC). Preučili smo lastnosti zgoščenih in kontrolnih površin ter lastnosti in kvaliteto lepilnih spojev. V tretjem sklopu raziskave smo optimirali masni delež SPI v lepilu za najboljšo formulacijo, ki smo jo izbrali v prvem sklopu raziskave, ter temperaturo in čas stiskanja pri vročem lepljenju. Optimiranje procesnih parametrov je potekalo na osnovi lastnosti lepil in lepilnih spojev ter kvalitete lepilnih spojev preizkušancev iz bukovine po standardih SIST EN 204 in 205. Lastnosti lepil smo določali z merjenjem viskoznosti ter lastnosti površin s preučevanjem kontaktnih kotov kaplje vode. Lastnosti lepilnih spojev smo opredelili z določanjem efektivne penetracije lepila na podlagi mikroskopskega preučevanja lepilnih spojev. Kvaliteto lepilnih spojev smo ugotavljali z merjenjem natezno strižne trdnosti preizkušancev. Rezultati vpliva temperature termične modifikacije na lastnosti lepila in lepilnih spojev ter kvaliteto zlepljenosti so pokazali, da je primerna temperatura termične modifikacije v kombinaciji s pravilno izbranimi pogoji priprave disperzije pomembno izboljšala disperzibilnost SPI in viskoznost lepila, povečala zmožnost penetracije lepila v porozno strukturo lesa, ter pomembno izboljšala trdnost lepilnih spojev, predvsem trdnost po namakanju v vodi. Preučevanje lastnosti zgoščenih in kontrolnih površin je pokazalo, da so se le te pri postopku zgostitve spremenile. Zgoščen les je imel nižjo vlažnost od kontrolnega lesa, a je kljub temu počasneje absorbiral vodo, kar kaže na večjo hidrofobnost površine. Zgostitev lesa je zmanjšala volumen praznih prostorov v lesu in posledično penetracijo lepila. Kljub temu pa so rezultati natezno strižne trdnosti pokazali, da so lepila sposobna zlepiti obe površini, tako površino zgoščenega kot naravnega lesa, ter različne lesne vrste, bambusovino in bukovino. Pri lepljenju bukovine, tako zgoščene kot kontrolne, so testirana lepila izkazala opazno višje vrednosti natezno strižne trdnosti kot pri lepljenju bambusovine. Optimiranje masnega deleža termično modificiranega SPI je pokazalo velik vpliv vsebnosti suhe snovi v lepilu na viskoznost lepila, na efektivno penetracijo ter na natezno strižno trdnost preizkušancev po namakanju v vodi. Tudi rezultati optimiranja temperature in časa lepljenja so pokazali velik vpliv natezno strižne trdnosti na vodoodpornost lepila. Lepilo z optimalnim masnim deležem SPI, s katerim smo lepili pri optimalni temperaturi in času stiskanja, smo uvrstili v D3 trajnostni razred po standardu SIST EN 204, kar pomeni, da je lepilo primerno za notranjo uporabo v prostorih s povišano vlago in za zunanjo uporabo v pokritih prostorih. Ti rezultati so potrdili veljavnost domneve, da lahko primerna metoda modifikacije SPI pomembno izboljša kvaliteto lepila in pripomore k uspešnosti razvoja bio-lepil za uporabo v lesni industriji.
Keywords: termična modifikacija, sojini proteini, sojino lepilo, bio-lepilo, lepljenje lesa, zgoščen les
Published in DKUM: 10.07.2020; Views: 644; Downloads: 0

5.
Študija aktivnosti nekaterih encimov v gelu aloe vere
Patricija Bandur, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Aloja, rastlina nesmrtnosti, kot jo nekateri poimenujejo, je v današnjem času izredno priljubljena, predvsem zaradi svojih zdravilnih učinkov. Prihaja iz družine zlatokorenovk. Poznamo več kot 200 vrst aloje, vendar se v zdravilne namene uporabljata samo dve, to sta Aloe arborescens in Aloe barbadensis, ki jo imenujemo tudi Aloe vera. Aloja je sestavljena iz 99 % vode, ostali 1 % pa predstavljajo zdravilne učinkovine, kot so vitamini, encimi, sladkorji, minerali, saponini, lignin, salicilna kislina in aminokisline. V diplomski nalogi bomo podrobneje opisali encime, ki jih vsebuje aloja, kot tudi določili njihove vsebnosti v hladilnem gelu, ki je v zadnjem času izredno priljubljen pri celjenju ran. V okviru diplomskega dela smo pripravili lasten gel iz aloje in primerjali encimsko aktivnost med kupljenim in domačim gelom. Encimi, ki jih vsebuje aloja, so amilaza, bradikinaza, karboksipeptidaza, katalaza, celulaza, kreatin-foskinaza, fosfataza, lipaza, proteaza, transminaza in tirozinaza. Odločili smo se, da bomo preverili aktivnosti naslednjih encimov: celulaze, α-amilaze, proteaze, peroksidaze, katalaze, transglutaminaze in lipoproteinske lipaze. Opravili smo encimske teste, izmerili absorbanco na UV/Vis-spektrofotometru v pripravljenih vzorcih ter s pomočjo izmerjene absorbance določili aktivnost encimov v A. arborescens in A. barbadensis. Aktivnosti encimov so bile nizke zaradi velikega deleža vode v aloji.
Keywords: A. arborescens, A. barbadensis, proteini, encimi.
Published in DKUM: 09.10.2018; Views: 1105; Downloads: 206
.pdf Full text (2,21 MB)

6.
Določevanje prisotnosti proteinov in aktivnosti nekaterih encimov v figah
Rebeka Kogelnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Suhe fige so sadež, ki je dobro poznan skoraj vsakemu, na voljo pa je skozi celo leto, v vsakem letnem času. Namen diplomske naloge je bil določiti prisotnost proteinov po Bradfordovi metodi, preveriti aktivnost nekaterih encimov (α-amilaza, celulaza, transglutaminaza, proteaza, peroksidaza, lipaza, katalaza), določiti vsebnost vitamina C in vitamina E, preveriti vsebnost totalnih fenolov, vsebnost proantocianidinov ter določiti antioksidativne aktivnosti z radikalsko metodo v ekstraktih fig. Za ekstrakcijo suhih fig smo uporabili Soxhletov aparat za ekstrakcijo trdno-tekoče. Suhe fige smo tudi liofilizirali ter iz liofiliziranega produkta naredili alkoholni ekstrakt. Pri obeh omenjenih ekstrakcijah je bilo topilo etanol. Za vodni ekstrakt pa smo uporabili homogenizator, s katerim smo suhe fige z dodajanjem znane količine topila (vode) pretvorili v tekočo zmes, jo centrifugirali in v supernatantu dobili vodni ekstrakt. S pomočjo UV-VIS spektrofotometra smo pripravljenim ekstraktom določili aktivnost posameznih encimov, prisotnost proteinov, količino vitamina E, vsebnosti fenolov, proantocianidinov in antioksidativnih aktivnosti v vzorcu. Vsebnost vitamina C smo določali na podlagi porabljenega volumna jodove raztopine pri titraciji vzorca. Iz dobljenih meritev smo ugotovili, da so najvišje aktivnosti encimov in proteinov pri vodnem ekstraktu, najnižje aktivnosti encimov in proteinov pa pri alkoholnem ekstraktu suhih fig.
Keywords: encimi, proteini, fige, ekstrakcija
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 934; Downloads: 202
.pdf Full text (2,08 MB)

7.
Časovna analiza vsebnosti proteinov v listih različnih genotipov murv
Ana Arnejčič, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Murvini listi so edina hrana sviloprejkam s ključno sestavo pomembnih metabolitov, ki jih sviloprejke potrebujejo za rast in razvoj. Analiza hranilnih snovi v listih različnih genotipov murv nam omogoča, da lahko odberemo tiste superiorne genotipe, ki so po vsebnosti metabolitov najbolj primerni za rast in razvoj sviloprejk. V diplomskem delu smo vzorčili različne genotipe murv v kolekciji murv Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Raziskava temelji na določitvi vsebnosti proteinov v listih (1) starih donosnih sort murv, ki so se uveljavile v svilogojstvu, (2) lokalnih genotipov murv in (3) novejših križancev. Namen raziskave je podati časovno analizo sprememb v vsebnosti proteinov skozi obdobje, ki je primerno za žetev listov. Skupne proteine v listih različnih genotipov murv smo določili v razponu od 33 do 175 mg/g SS, pri čemer so najvišje vrednosti dosegli genotipi novejših križancev murv (Morus alba x Morus rubra). Optimalno količino vsebnosti proteinov vseh treh preučevanih skupin murv so bili izmerjeni med junijem in julijem 2017, najnižje koncentracije proteinov so bile med julijem in avgustom. Proti koncu vegetacije se je izmerjena količina v murvinih listih spet povečala. Časovna analiza nam je omogočila opredeliti najboljši termin obiranja listov in odbiro superiornih genotipov, ki se bodo v bodoče razmnoževali za ponovno vzpostavitev svilogojstva.
Keywords: murve, Morus alba, proteini, svilogojstvo, hranilna vrednost
Published in DKUM: 31.07.2018; Views: 809; Downloads: 74
.pdf Full text (794,33 KB)

8.
Marketinške poti v podjetju Proteini.si
Jan Kunc, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Marketinške poti so izjemnega pomena pri doseganju konkurenčnih prednosti podjetja. Za obravnavo praktičnega primera sem vzel podjetje Proteini.si, ki je temu vzor. Da je postalo vodilno na področju športno prehrambenih dodatkov v Sloveniji, je moralo skozi leta prilagajati svoje strategije in se povezovati z novimi proizvajalci. Pametne odločitve in odkrivanje novih priložnosti na svetovnem trgu pred konkurenco, so jim omogočile, da so v zadnjem desetletju krepko prerastli ostala podjetja v tej panogi na slovenskem trgu. Temu je poleg dobro organiziranih marketinških poti pripomogla tudi uspešna strategija marketinškega komuniciranja. Trg športno prehrambenih dodatkov v Sloveniji je v zadnjih treh letih postal nasičen, predvsem zaradi vstopa globalnega giganta My Protein.com, ki mu je zaradi ekonomije obsega in zgolj spletne prodaje uspelo doseči nižje cene od ostalih konkurentov. Tako se bo preučevano podjetje v bližnji prihodnosti moralo soočiti z globalnim igralcem in redno posodabljati svoje strategije, da bo lahko ostalo še naprej na vrhu.
Keywords: Marketing, marketinške poti, Proteini.si, šport, prehrambeni dodatki
Published in DKUM: 01.12.2017; Views: 1698; Downloads: 389
.pdf Full text (1,31 MB)

9.
ODPIRANJE CELIC HALOFILNE GLIVE HORTAEA WERNECKII S HOMOGENIZATORJEM IN ZASLEDOVANJE AKTIVNOSTI PRISOTNIH ENCIMOV
Jadranka Švigelj, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Črna kvasovka Hortaea werneckii je ekstremofilna gliva, ki uspeva v širokem spektru slanosti, in sicer od 0 % do 32 % NaCl. Tako je H. werneckii zelo zanimiva z vidika odzivanja in prilagajanja na spremembe zunanjega okolja. Za odpiranje celic H. werneckii smo uporabili mehansko metodo homogenizacije. S to metodo poškodujemo celično steno in membrano, da se vsebina celice sprosti v celični medij. Namen našega dela je bil ugotoviti vpliv časa homogenizacije na različne dejavnike, in sicer na preživelost celic H. werneckii, preostalo aktivnost encimov (proteaza, α-amilaza, β glukozidaza in celulaza) in preostalo koncentracijo proteinov, ki smo jo določili z Bradfordovo metodo. Določevali smo tudi razmerje absorbanc nukleinskih kislin pri 260 nm in proteinov pri 280 nm s pomočjo UV-Vis sprektrofotometra. Celično suspenzijo H. werneckii smo homogenizirali do 100 min pri 35 °C. Ugotovili smo, da preživelost H. werneckii s podaljševanjem časa homogenizacije upada, preostala koncentracija proteinov v celični suspenziji H. werneckii pa narašča.
Keywords: H. werneckii, encimi, proteini, mehanske metode, črne glive
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1568; Downloads: 99
.pdf Full text (2,52 MB)

10.
SPREMENLJIVOST VSEBNOSTI SKUPNIH PROTEINOV, FENOLOV IN TIOLOV V LISTIH STARIH GENOTIPOV MURV V GORIŠKI REGIJI
Tina Ugulin, 2016, master's thesis/paper

Abstract: Ohranjanje genskih virov rodu Morus je nezadostno, čeprav je nedvomno bistvenega pomena za ohranjanje svetovne zapuščine za naše naslednike. V magistrskem delu smo popisovali in vzorčili stare genotipe murv v Goriški regiji, ki so jih v preteklosti uporabljali z namenom krme sviloprejkam. Raziskava temelji na določitvi ključnih metabolitov (proteinov, fenolov in tiolov) v listih starih genotipov murv z namenom proučitve antioksidativne aktivnosti in hranilne vrednosti. Skupni proteini in fenoli so bili določeni spektrofotometrično s pomočjo Bradfordove in Folin-Ciocalteu metode, tioli so bili določeni s pomočjo HPLC po predhodnem markiranju s fluorescenčnim barvilom monobromobimane. Skupne proteine smo v listih različnih genotipov merili v razponu od 35 do 126 mg/g SS, skupni fenoli so dosegli vrednosti do 16 g ekvivalent galne kisline/100 g, glutation smo določili v razponu od 705 do 2019 nmol/g SS in cistein od 24 do 73 nmol/g SS. Rezultati določitve metabolitov kažejo, da imajo nekateri genotipi visoko vsebnost glutationa, v primerjavi z rezultati drugih avtorjev so superiorni v vsebnosti proteinov in fenolov in bodo v nadaljnjih raziskavah razmnoženi z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk in ostalih živali.
Keywords: krmna rastlina, Morus, skupni fenoli, skupni proteini, tioli
Published in DKUM: 21.06.2016; Views: 1497; Downloads: 217
.pdf Full text (11,74 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica