1. Study of V[sub]2CT[sub]x-MXene Based Immunosensor for Sensitive Label-Free Impedimetric Detection of SARS-CoV-2 Spike ProteinNikola Tasić, Ivan Konjević, Alnilan Cristina Barros Lobato, Dino Metarapi, Matjaž Finšgar, Filipa M. Oliveira, Zdeněk Sofer, Rui Gusmão, Xueji Zhang, Samo B. Hočevar, 2024, original scientific article Abstract: Rapid and reliable immunosensing is undoubtedly one of the priorities in the efficient management and combat against a pandemic, as society has experienced with the SARS-CoV-2 outbreak; simple and cost-effective sensing strategies are at the forefront of these efforts. In this regard, 2D-layered MXenes hold great potential for electrochemical biosensing due to their attractive physicochemical properties. Herein, we present a V$_2$CT$_x$ MXene-based sensing layer as an integral part of a label-free immunosensor for sensitive and selective detection of the SARS-CoV-2 spike protein. The sensor was fabricated on a supporting screen-printed carbon electrode using Nafion as an immobilizing agent for MXene and glutaraldehyde, the latter enabling effective binding of protein A for further site-oriented immobilization of anti-SARS-CoV-2 antibodies. A thorough structural analysis of the sensor architecture was carried out, and several key parameters affecting the fabrication and analytical performance of the immunosensor were investigated and optimized. The immunosensor showed excellent electroanalytical performance in combination with an impedimetric approach and exhibited a low detection limit of only 45 fM SARS-CoV-2 spike protein. Its practical applicability was successfully demonstrated by measuring the spike protein in a spiked artificial nasopharyngeal fluid sample.
Keywords: imunosenzorji, polprevodniške nanostrukture, proteini, spike protein, immunosensors, SARS-CoV-2, V2CTxMXene
Published in DKUM: 29.08.2024; Views: 42; Downloads: 2
 Link to full text |
2. Interakcijska doza nanodelcev – uvedba novega koncepta in študij vpliva surfaktantov na novo definirano dozo : doctoral dissertationBoštjan Kokot, 2023, doctoral dissertation Abstract: Preko dihanja, oralnega vnosa in drgnjenja ob kožo, smo vsakodnevno izpostavljeni inherentno toksičnim delcem nanometrskih velikosti (nanodelcem). Nanodelci v zraku so še posebej problematični, ker se jim težko izognemo in povzročajo dolgoročne posledice, kot so na primer srčno-žilne bolezni, vnetja, pljučni rak in poškodbe možganov. Za uspešno regulacijo nanodelcev je torej ključna pravilna določitev njihove toksičnosti.
Toksičnost v nanotoksikologiji je definirana kot kumulativna doza, dostavljena v sistem, pri kateri še lahko opazimo neželene stranske učinke. Trenutno je najpogosteje v uporabi definicija doze, opredeljena kot razmerje med celotno površino nanodelcev, dostavljenih v sistem, in celotno pričakovano površino tkiva oz. celic. Ta pa ne upošteva lokalnih interakcij in razporeditve doze, ki ključno vplivajo na določitev dejanskega učinka doze na opazovani sistem. Trenutni standard določitve doznega odziva in toksičnosti nanodelcev so tedne trajajoči poskusi na živalih. Kot hitrejša in cenejša alternativa so bili razviti preprosti in napredni modeli in vitro, osnovani na celičnih linijah, ki pa večinoma ne vsebujejo zelo pomembnega gradnika pljuč, pljučnega surfaktanta.
Pri razvoju definicije doze smo uporabili preprost model, sestavljen iz celic pljučnega epitelija, pljučnega surfaktanta in cevk iz titanovega dioksida. Stanje pri vdihu nanodelcev smo posnemali tako, da smo na celice najprej napršili pljučni surfaktant in nato nanodelce. V ta namen smo razvili inkubator, v katerem smo lahko surfaktant in nanodelce na sistem in vitro napršili v fizioloških pogojih direktno na mikroskopu z visoko ločljivostjo in hkrati zajemali slike takoj od napršitve nanodelcev vse do nekaj dni po napršitvi. Z izpostavitvijo celic več nanodelcem smo pokazali, da trenutna definicija doze nezadostno opiše dejanski učinek doze v biološkem sistemu.
Nezadostno definicijo smo nadgradili z uvedbo interakcijske površine in interakcijske doze, ki sta direktno upoštevali interakcije med površino membrane in nanodelcev. Nov koncept nam je omogočil, da smo dozo ovrednotili in vizualizirali v vsaki slikovni piki slike. Z dvema novo definiranima parametroma, povprečno interakcijsko dozo in povprečno lokalno interakcijsko dozo, smo poleg lokalnih interakcij med nanodelci in membrano upoštevali še neenakomernost porazdelitve doze ter s tem mnogo bolje ocenili njeno porazdelitev v sistemu. S spremljanjem časovnega razvoja povprečne lokalne interakcijske doze smo potrdili, da biološki sistem modulira dozo že brez dodanega surfaktanta.
Z analizo histogramov interakcijske doze v poskusih s surfaktantom in brez njega smo ovrednotili vpliv surfaktanta na modulacijo doze. Ugotovili smo, da v prisotnosti surfaktanta faza karantenizacije in raztapljanja nastopi hitreje, sledi ji pa nova faza raztapljanja, ki je brez surfaktanta ni in omogoča prerazporejanje doze v prostoru in času.
Sledenje surfaktantskim proteinom, nanodelcem in lipidom hkrati je bilo mogoče z razvitim trikanalnim slikanjem, osnovanim na zajemu življenjskega časa fluorescence. Iz sledenja vsem trem komponentam smo določili: 1) da se hidrofobni surfaktantski proteini kepijo skupaj s cevkami titanovega dioksida, 2) da nanocevke vdrejo globlje od fiziološke debeline surfaktanta v nekaj sekundah in 3) da se v surfaktantu pojavijo prehodne luknje, ki omogočajo neoplaščenim nanodelcem prehod čez pljučni surfaktant.
Trikanalno slikanje celic, nam je na koncu omogočilo prepoznati, da je doza nanodelcev odvisna od lokalne okolice, kot je meja med celičnim jedrom in plazemsko membrano, in od prisotnosti biomolekul v tem okolju. To je vodilo v razvoj novega koncepta vektorske doze nanodelcev, ki je odvisna od v sistemu prisotnih biomolekul. Novi koncept je pripraven za odkrivanje mehanizmov toksičnosti in njihove propagacije po sistemu, kar bi lahko vodilo do boljšega razumevanja ključnih molekularnih dogodkov, ki so osnova za uspešno napovedno toksikologijo, ki ni osnovana na poskusih na živalih.
Keywords: toksikologija, nanotoksikologija, doza, lokalna doza, površinska doza, interakcijska doza, lokalna interakcijska doza, fluorescenca, fluorescentna mikroskopija, mikroskopija s stimulirano emisijo, mikroskopija z visoko ločljivostjo, pljučni surfaktant, SP-B, SP-C, proteini pljučnega surfaktanta, nanocevke titanovega dioksida, nanodelci, model in vitro, nano-bio interakcije, analiza slik
Published in DKUM: 17.04.2023; Views: 548; Downloads: 49
 Full text (35,59 MB) |
3. Učinkovitost elektrolizirane oksidativne vode na rast in ključne metabolite pelargonij : magistrsko deloŠpela Zupanič, 2022, master's thesis Abstract: Proučevali smo učinkovitost elektrolizirane oksidativne vode (EOV), pridobljene s sistemom Envirolyte®, na rast in vsebnost proteinov pri dveh sortah pelargonij, viseča Pelargonium peltatum »Feuer cascade« in pokončna Pelargonium interspecific »Calliope Dark Red«. Poskus je bil izveden v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, kjer smo rastline posajene v lonce po potrebi zalivali s tremi koncentracijami EOV (0 %, 0,1 % in 0,2 %). Za morfološke in biokemične analize smo rastline vzorčili v dveh terminih, v aprilu in maju. Na osnovi dobljenih rezultatov v 1. terminu vzorčenja ugotavljamo, da ima dodajanje 0,1 % raztopine EOV pozitivni vpliv, na proučevane morfološke lastnosti, pri obeh sortah pelargonij. Trend zniževanja povprečnih vrednosti preučevanih morfoloških lastnosti ugotavljamo v 2. terminu, pri uporabi 0,2 % koncentracije raztopine EOV. Rastline pokončnih pelargonij so imele statistično značilno višjo koncentracijo skupnih proteinov v obeh terminih vzorčenja, če smo jih zalivali z
0,1 % raztopino EOV. Na podlagi dobljenih rezultatov potrjujemo pozitivni učinek 0,1 % koncentracije EOV, medtem ko 0,2 % koncentracijo smatramo kot previsoko.
Keywords: elektrolizirana oksidativna voda, pelargonije, morfološke lastnosti, proteini
Published in DKUM: 14.09.2022; Views: 617; Downloads: 96
Full text (4,09 MB) |
4. Kemijske analizne metode v kmetijstvu in toksične snovi v ekosistemih : navodila za laboratorijske vajeJanja Kristl, 2022 Abstract: Navodila za vaje dopolnjujejo nekatere vsebinske sklope predavanj pri predmetih Kemijske analitične metode v kmetijsvtu in Toksične snovi v ekosistemih. Študentu pomagajo razumeti posamezne pojme (ekstrakcija, atomska absorpcijska spektrometrija, molekulska absorpcijska spektrometrija, tekočinska kromatografija, kislinski razklop) in laboratorijske postopke. V gradivu so opisani postopki priprave vzorcev in kvantitativne določitve natrijevega klorida, proteinov, skupnih fenolov, sladkorjev, oksalatov, vodikovega cianida v vzorcih živil in žveplovega dioksida v vinu. Vključena je tudi kvalitativna določitev nitrata in nitrita v ekstraktih živil ter kvalitativni testi za ugotavljanje prisotnosti naravnih in sintetičnih barvil. Vsebina zajema tudi določitev rastlinam dostopnega bakra ter vodotopne in biodostopne frakcije svinca v talnih vzorcih.
Keywords: natrijev klorid, proteini, oksalati, vodikov cianid, naravna in sintetična barvila, fenoli, žveplov dioksid, svinec, baker, nitrat
Published in DKUM: 15.02.2022; Views: 1159; Downloads: 260
Full text (4,18 MB)
This document has many files! More... |
5. Določevanje aktivnosti nekaterih encimov v olupkih manga : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeZala Serianz, 2021, undergraduate thesis Abstract: Mango je priljubljen sadež, ki ga ljudje uživajo zaradi specifičnega okusa, vonja in barve, prav tako pa vsebuje različne hranilne snovi. Pri predelavi manga nastaja odpadni material, med katerega sodijo olupki, ki imajo negativen vpliv na okolje. Olupki manga se vedno bolj kažejo kot potencialni vir nekaterih bioaktivnih snovi, tudi določenih encimov.
V diplomski nalogi smo določevali aktivnost encimov, kot so α-amilaza, glukoamilaza, celulaza, lipaza, lakaza, katalaza, proteaza, peroksidaza, transglutaminaza in superoksid dismutaza v ekstraktih olupkov manga. Iz svežih in suhih olupkov smo pridobili etanolne ekstrakte s Soxhletovo ekstrakcijo ter vodne ekstrakte, kjer smo najprej vzorce homogenizirali, nato centrifugirali. Določevali smo vsebnost proteinov po Bradfordovi metodi in s pomočjo encimskih testov dokazali prisotnost nekaterih encimov v ekstraktih.
Rezultati so pokazali, da je vodni ekstrakt iz suhih olupkov vseboval najvišjo koncentracijo proteinov. Najvišjo aktivnost v dobljenih ekstraktih smo določili encimu lipaza, in sicer v etanolnem ekstraktu iz suhih olupkov, kjer je aktivnost znašala 61,9 U/mL. Encimi lakaza, katalaza ter glukoamilaza niso bili prisotni v nobenem od testiranih vzorcev, pridobljenih iz olupkov manga. Na prisotnost encimov v ekstraktih vpliva izbira ekstrakcijskega topila, kar smo ugotovili pri določanju aktivnosti proteaze in peroksidaze, saj v vodnih ekstraktih nismo zaznali aktivnosti teh dveh encimov. Prav tako vpliva na aktivnost encima vsebnost vode v olupkih, na kar kaže aktivnost α-amilaze, ki je bila višja v ekstraktih iz svežih olupkov, kot v ekstraktih iz suhih olupkov. Ugotovili smo, da mangovi olupki vsebujejo nekatere encime ter s tem potrdili, da le ti predstavljajo pomemben vir bioaktivnih komponent.
Keywords: olupki manga, odpadni material, proteini, encimi, ekstrakti
Published in DKUM: 06.10.2021; Views: 1289; Downloads: 181
Full text (2,79 MB) |
6. COVID.si - Skupnostna znanost za boj proti korona virusuČrtomir Podlipnik, Marko Jukič, Natalia Nikitina, Sebastian Pleško, Lorenzo Gilardoni, Gašper Tomšič, Žan Pevec, Boštjan Laba, 2020, complete scientific database of research data Abstract: Projekt “SKUPNOSTNA ZNANOST IN BOJ PROTI KORONA VIRUSU” je odprt projekt skupnosti dobromislečih raziskovalcev in prostovoljcev, ki želijo s svojim delom, znanjem in izkušnjami, prispevati kamenček v mozaiku poznavanja novega korona virusa in bolezni COVID-19, ki jo ta virus povzroča. Skupino vodita strokovnjaka dr. Črtomir Podlipnik in dr. Marko Jukić, z dolgoletnimi izkušnjami s področja računalniško podprtega načrtovanja molekul, farmacevtske kemije in kemo/bioinformatike.
S somišljeniki ter prostovoljci so v zelo kratkem času razvili lastno tehnologijo, ki omogoča porazdeljeno računanje molekulskega sidranja. Tehnologija je osnovana na programčku, ki omogoča povezavo uporabnikovega računalnika s strežnikom, ki porazdeli del knjižnice molekul pripravljenih za molekulsko sidranje (trenutno 10 000 000 spojin). Po končanem sidranju (s programom RxDock), programček pošlje izračunane podatke nazaj na zbirno mesto na strežniku. Po analizi sidranih spojin je končni rezultat seznam molekul s potencialno vezavo na terapevtsko tarčo (v našem primeru so to virusni proteini). Nato lahko preverimo ali so te spojine dobavljive in organiziramo biološko testiranje v sodelovanju z ostalimi raziskovalnimi skupinami. Podatke o nedobavljivih spojinah lahko v nasprotnem primeru posredujemo raziskovalnim skupinam za izvedbo sinteze. V optimalnem scenariju bi lahko identificirali spojine zanimive za farmacevtsko industrijo. Rešitev, ki temelji na porazdeljenem računanju je osnovana na odprtokodnih rešitvah.
Keywords: COVID-19, virus CoV SARS-2, ligandi, proteini, virusna biokemija, računalniško podprto načrtovanje molekul, molekulsko sidranje, porazdeljeno računanje
Published in DKUM: 22.11.2020; Views: 3443; Downloads: 101
Link to research data
This document has many files! More... |
7. Uporaba termično modificiranih proteinov za bio-lepila : doktorska disertacijaDoroteja Vnučec Paušner, 2020, doctoral dissertation Abstract: Namen doktorske disertacije je bil razvoj inovativne metode modifikacije sojinih proteinov kot osnove za izdelavo sojinega lepila, ki lahko kvalitetno zlepi različne lesne vrste in je sposobno poleg naravnega lesa lepiti tudi zgoščen les. Raziskavo smo razdelili v tri sklope. V prvem sklopu smo preučevali vpliv temperature termične modifikacije izolata sojinih proteinov (SPI) ter vpliv pH vrednosti in temperature priprave disperzije na lastnosti lepila ter na lastnosti in kvaliteto lepilnih spojev preizkušancev iz bukovine. V drugem sklopu smo preučevali uporabnost lepil na različnih materialih, in sicer na zgoščeni bambusovini in bukovini. Za pet najboljših formulacij, ki smo jih določili v prvem sklopu raziskave, smo določili kvaliteto zlepljenosti za zgoščeno in kontrolno bambusovino in bukovino. Naraven les smo termo-hidro-mehansko (THM) zgostili s postopkom viskoelastične toplotne zgostitve (VTC). Preučili smo lastnosti zgoščenih in kontrolnih površin ter lastnosti in kvaliteto lepilnih spojev. V tretjem sklopu raziskave smo optimirali masni delež SPI v lepilu za najboljšo formulacijo, ki smo jo izbrali v prvem sklopu raziskave, ter temperaturo in čas stiskanja pri vročem lepljenju. Optimiranje procesnih parametrov je potekalo na osnovi lastnosti lepil in lepilnih spojev ter kvalitete lepilnih spojev preizkušancev iz bukovine po standardih SIST EN 204 in 205. Lastnosti lepil smo določali z merjenjem viskoznosti ter lastnosti površin s preučevanjem kontaktnih kotov kaplje vode. Lastnosti lepilnih spojev smo opredelili z določanjem efektivne penetracije lepila na podlagi mikroskopskega preučevanja lepilnih spojev. Kvaliteto lepilnih spojev smo ugotavljali z merjenjem natezno strižne trdnosti preizkušancev.
Rezultati vpliva temperature termične modifikacije na lastnosti lepila in lepilnih spojev ter kvaliteto zlepljenosti so pokazali, da je primerna temperatura termične modifikacije v kombinaciji s pravilno izbranimi pogoji priprave disperzije pomembno izboljšala disperzibilnost SPI in viskoznost lepila, povečala zmožnost penetracije lepila v porozno strukturo lesa, ter pomembno izboljšala trdnost lepilnih spojev, predvsem trdnost po namakanju v vodi. Preučevanje lastnosti zgoščenih in kontrolnih površin je pokazalo, da so se le te pri postopku zgostitve spremenile. Zgoščen les je imel nižjo vlažnost od kontrolnega lesa, a je kljub temu počasneje absorbiral vodo, kar kaže na večjo hidrofobnost površine. Zgostitev lesa je zmanjšala volumen praznih prostorov v lesu in posledično penetracijo lepila. Kljub temu pa so rezultati natezno strižne trdnosti pokazali, da so lepila sposobna zlepiti obe površini, tako površino zgoščenega kot naravnega lesa, ter različne lesne vrste, bambusovino in bukovino. Pri lepljenju bukovine, tako zgoščene kot kontrolne, so testirana lepila izkazala opazno višje vrednosti natezno strižne trdnosti kot pri lepljenju bambusovine. Optimiranje masnega deleža termično modificiranega SPI je pokazalo velik vpliv vsebnosti suhe snovi v lepilu na viskoznost lepila, na efektivno penetracijo ter na natezno strižno trdnost preizkušancev po namakanju v vodi. Tudi rezultati optimiranja temperature in časa lepljenja so pokazali velik vpliv natezno strižne trdnosti na vodoodpornost lepila. Lepilo z optimalnim masnim deležem SPI, s katerim smo lepili pri optimalni temperaturi in času stiskanja, smo uvrstili v D3 trajnostni razred po standardu SIST EN 204, kar pomeni, da je lepilo primerno za notranjo uporabo v prostorih s povišano vlago in za zunanjo uporabo v pokritih prostorih. Ti rezultati so potrdili veljavnost domneve, da lahko primerna metoda modifikacije SPI pomembno izboljša kvaliteto lepila in pripomore k uspešnosti razvoja bio-lepil za uporabo v lesni industriji.
Keywords: termična modifikacija, sojini proteini, sojino lepilo, bio-lepilo, lepljenje lesa, zgoščen les
Published in DKUM: 10.07.2020; Views: 1514; Downloads: 0 |
8. Študija aktivnosti nekaterih encimov v gelu aloe verePatricija Bandur, 2018, undergraduate thesis Abstract: Aloja, rastlina nesmrtnosti, kot jo nekateri poimenujejo, je v današnjem času izredno priljubljena, predvsem zaradi svojih zdravilnih učinkov. Prihaja iz družine zlatokorenovk. Poznamo več kot 200 vrst aloje, vendar se v zdravilne namene uporabljata samo dve, to sta Aloe arborescens in Aloe barbadensis, ki jo imenujemo tudi Aloe vera. Aloja je sestavljena iz 99 % vode, ostali 1 % pa predstavljajo zdravilne učinkovine, kot so vitamini, encimi, sladkorji, minerali, saponini, lignin, salicilna kislina in aminokisline. V diplomski nalogi bomo podrobneje opisali encime, ki jih vsebuje aloja, kot tudi določili njihove vsebnosti v hladilnem gelu, ki je v zadnjem času izredno priljubljen pri celjenju ran. V okviru diplomskega dela smo pripravili lasten gel iz aloje in primerjali encimsko aktivnost med kupljenim in domačim gelom.
Encimi, ki jih vsebuje aloja, so amilaza, bradikinaza, karboksipeptidaza, katalaza, celulaza, kreatin-foskinaza, fosfataza, lipaza, proteaza, transminaza in tirozinaza. Odločili smo se, da bomo preverili aktivnosti naslednjih encimov: celulaze, α-amilaze, proteaze, peroksidaze, katalaze, transglutaminaze in lipoproteinske lipaze. Opravili smo encimske teste, izmerili absorbanco na UV/Vis-spektrofotometru v pripravljenih vzorcih ter s pomočjo izmerjene absorbance določili aktivnost encimov v A. arborescens in A. barbadensis. Aktivnosti encimov so bile nizke zaradi velikega deleža vode v aloji.
Keywords: A. arborescens, A. barbadensis, proteini, encimi.
Published in DKUM: 09.10.2018; Views: 1928; Downloads: 249
Full text (2,21 MB) |
9. Določevanje prisotnosti proteinov in aktivnosti nekaterih encimov v figahRebeka Kogelnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: Suhe fige so sadež, ki je dobro poznan skoraj vsakemu, na voljo pa je skozi celo leto, v vsakem letnem času. Namen diplomske naloge je bil določiti prisotnost proteinov po Bradfordovi metodi, preveriti aktivnost nekaterih encimov (α-amilaza, celulaza, transglutaminaza, proteaza, peroksidaza, lipaza, katalaza), določiti vsebnost vitamina C in vitamina E, preveriti vsebnost totalnih fenolov, vsebnost proantocianidinov ter določiti antioksidativne aktivnosti z radikalsko metodo v ekstraktih fig.
Za ekstrakcijo suhih fig smo uporabili Soxhletov aparat za ekstrakcijo trdno-tekoče. Suhe fige smo tudi liofilizirali ter iz liofiliziranega produkta naredili alkoholni ekstrakt. Pri obeh omenjenih ekstrakcijah je bilo topilo etanol. Za vodni ekstrakt pa smo uporabili homogenizator, s katerim smo suhe fige z dodajanjem znane količine topila (vode) pretvorili v tekočo zmes, jo centrifugirali in v supernatantu dobili vodni ekstrakt.
S pomočjo UV-VIS spektrofotometra smo pripravljenim ekstraktom določili aktivnost posameznih encimov, prisotnost proteinov, količino vitamina E, vsebnosti fenolov, proantocianidinov in antioksidativnih aktivnosti v vzorcu. Vsebnost vitamina C smo določali na podlagi porabljenega volumna jodove raztopine pri titraciji vzorca.
Iz dobljenih meritev smo ugotovili, da so najvišje aktivnosti encimov in proteinov pri vodnem ekstraktu, najnižje aktivnosti encimov in proteinov pa pri alkoholnem ekstraktu suhih fig.
Keywords: encimi, proteini, fige, ekstrakcija
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 1699; Downloads: 237
Full text (2,08 MB) |
10. Časovna analiza vsebnosti proteinov v listih različnih genotipov murvAna Arnejčič, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: Murvini listi so edina hrana sviloprejkam s ključno sestavo pomembnih metabolitov, ki jih sviloprejke potrebujejo za rast in razvoj. Analiza hranilnih snovi v listih različnih genotipov murv nam omogoča, da lahko odberemo tiste superiorne genotipe, ki so po vsebnosti metabolitov najbolj primerni za rast in razvoj sviloprejk. V diplomskem delu smo vzorčili različne genotipe murv v kolekciji murv Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Raziskava temelji na določitvi vsebnosti proteinov v listih (1) starih donosnih sort murv, ki so se uveljavile v svilogojstvu, (2) lokalnih genotipov murv in (3) novejših križancev. Namen raziskave je podati časovno analizo sprememb v vsebnosti proteinov skozi obdobje, ki je primerno za žetev listov. Skupne proteine v listih različnih genotipov murv smo določili v razponu od 33 do 175 mg/g SS, pri čemer so najvišje vrednosti dosegli genotipi novejših križancev murv (Morus alba x Morus rubra). Optimalno količino vsebnosti proteinov vseh treh preučevanih skupin murv so bili izmerjeni med junijem in julijem 2017, najnižje koncentracije proteinov so bile med julijem in avgustom. Proti koncu vegetacije se je izmerjena količina v murvinih listih spet povečala. Časovna analiza nam je omogočila opredeliti najboljši termin obiranja listov in odbiro superiornih genotipov, ki se bodo v bodoče razmnoževali za ponovno vzpostavitev svilogojstva.
Keywords: murve, Morus alba, proteini, svilogojstvo, hranilna vrednost
Published in DKUM: 31.07.2018; Views: 1530; Downloads: 101
Full text (794,33 KB) |
