1. Travmatski stres pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTimi Berghaus, 2021, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo govori o travmatskem stresu pri prostovoljnih gasilcih Gasilske zveze Maribor. V delu lahko preberemo, kaj je travmatski stres, njegove dejavnike in kakšni so simptomi, reakcije ter posledice travmatskega stresa. Dotaknili smo se tudi teme travmatskega stresa v gasilstvu, kjer smo predstavili slovenske in mednarodne raziskave na področju stresa in gasilskega dela. Predstavljeni so obrambni mehanizmi in odpornost na stres ter načini, kako se spoprijemati in obvladovati stres. V zaključnem delu je poudarjeno poglavje psihološka pomoč prostovoljnim gasilcem, kjer predstavljamo, kako je organizirana pomoč na večih ravneh, kako poteka aktiviranje enote psihološke pomoči in kako deluje enota psihološke pomoči.
Za raziskavo, katere smo se lotili, je pomembna tudi statistika intervencij. Naredili smo statistiko števila in vrst intervencij od leta 2009 do leta 2019.
V zaključku dela smo predstavili empirično raziskavo med prostovoljnimi gasilci gasilske zveze Maribor in odgovorili na več raziskovalnih vprašanj. Ugotovili smo, da težko govorimo, da prav vsak prostovoljni gasilec v svojem operativnem obdobju doživi travmatski dogodek, hi-kvadrat test pa je pokazal, da statistično značilne povezanosti med številom intervencij in pogostosti srečanja z dogodki, ki vključujejo travmatski stres ni. Lahko pa trdimo, da je gasilsko delo za gasilce v določenih primerih zelo stresno oziroma travmatsko. S t-testom smo ugotovili, da je za gasilce v povprečju zelo stresno delo z osebo s posebej hudimi telesnimi poškodbami, delo s poškodovano/preminulo šibkejšo osebo, poškodba gasilca na intervenciji, delo s poškodovanim/ preminulim otrokom, delo s poškodovanim/preminulim mladostnikom, delo s poškodovano/preminulo nosečnico, smrt gasilca na intervenciji, poškodba ali smrt znanca/prijatelja/družinskega člana na kraju intervencije.
Spraševali smo se, ali gasilci poiščejo strokovno psihološko pomoč po travmatskem dogodku na intervenciji in smo ugotovili, da od vseh izprašanih nihče ni poiskal strokovne psihološke pomoči. Zaskrbljujoč je podatek, da kar polovica izprašanih trdi, da prostovoljni gasilci nimajo organizirane strokovne psihološke pomoči. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki smo si ga postavili, pa je bilo, ali imajo prostovoljni gasilci organizirano psihološko pomoč. Ugotovili smo, da imajo zelo dobro organizirano psihološko pomoč s strani države, za katero žal prostovoljni gasilci v veliki meri sploh ne vedo.
Zaradi nezainteresiranosti pri sodelovanju v raziskavi žal vzorčenje ni verjetnostno in rezultatov naše raziskave ne moremo brez zadržkov posploševati na populacijo.
Keywords: diplomske naloge, travmatski stres, prostovoljni gasilci, psihološka pomoč
Published in DKUM: 07.05.2021; Views: 756; Downloads: 86
 Full text (1,49 MB) |
2. Psihološka podpora v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami - primerjava poklicnih in prostovoljnih gasilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTeja Jazbinšek, 2020, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je podana raziskava o psihološki podpori v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Psihološka podpora je pomembna za vse žrtve, za bližnje žrtve, za očividce in predvsem reševalce. Vedno bolj se vpeljuje v sistem reševanja tako pri nas kot v tujini.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno je mnenje gasilk in gasilcev o uvajanju psihosocialne podpore in zaupnikov. S tem namenom je bilo anketiranih 25 gasilcev poklicne Gasilske brigade Ljubljana in 25 gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik. Poleg tega sta bila opravljena še dva intervjuja, eden s poklicnim in drugi s prostovoljnim gasilcem.
Izsledki raziskave so pokazali, da se večina gasilcev z leti spopada z zelo različnimi stresnimi situacijami. Od posameznika je odvisno, kako bo situacijo predelal, večini pa pomaga skupinski pogovor o intervenciji. Izkušnje naredijo svoje, starejšim gasilcem določene situacije ne predstavljajo stresne situacije, istočasno pa mlajši gasilci oziroma začetniki te štejejo med bolj stresne. Povzamemo lahko, da za večino gasilcev najbolj stresno situacijo predstavlja reševanje svojcev ali otrok.
Keywords: diplomske naloge, psihosocialna pomoč, prostovoljni gasilci, poklicni gasilci, stres, travmatičen dogodek
Published in DKUM: 14.12.2020; Views: 636; Downloads: 91
Full text (824,41 KB) |
3. Permanentno usposabljanje prostovoljnih gasilcev v Gasilski zvezi LjubljanaTilen Bajt, 2020, undergraduate thesis Abstract: Gasilstvo na Slovenskem uživa velik ugled, a ga mora s svojim delovanjem in učinkovitim posredovanjem vedno znova upravičevati. Pri tem se pojavljajo ključna vprašanja o pripadnosti kot tudi usposobljenosti. Ker usposobljenost v veliki meri sloni na pripravljenosti posameznikov v organizaciji, se različna stopnja pripadnosti lahko odrazi tudi na frekventnosti izobraževanj in s tem na operativni usposobljenosti posameznikov. Zato smo v nalogi želeli poiskati rešitev za načine usposabljanja v društvu ter ustvariti sistem, ki bo skrbel oz. izboljšal njegovo delovanje.
V diplomskem delu s opisujemo specifičnosti izobraževanja odraslih in permanentnega izobraževanja. Nato opišemo gasilsko organizacijo in usposabljanje njenih pripadnikov. Kasneje raziščemo priznane metode, ki jih moramo vključiti zaradi zagotavljanja efektivnega izobraževanja. Raziskujemo tudi relativno nov pojem »igrifikacija« in opisujemo specifičnosti. V zaključku razpravljamo o enostarešinstvu in odnosih pri usposabljanju, ki pomembno vplivajo na samo izobraževanje.
Za rešitev problema usposabljanja smo ustvarili sistem, s katerim bi vzpostavil učno okolje za gasilce in do katerega bodo dostopali preko računalnikov in pametnih naprav. S tem bi zagotovili agregirano bazo učne snovi in omogočili preprosto kreiranje učnih vsebin, namenjenih specifični tematiki, da bi poskrbeli za teoretsko obnovitev znanja in pripravo gasilcev na praktične vaje.
Keywords: prostovoljni gasilci, permanentno usposabljanje, izobraževanje, Gasilska zveza Ljubljana.
Published in DKUM: 11.11.2020; Views: 876; Downloads: 97
Full text (1,19 MB) |
4. Zadovoljstvo prostovoljnih gasilcev z izobraževanjem za prve posredovalceTimotej Možič, 2020, undergraduate thesis Abstract: Vedno več je oseb z nenadnimi srčnimi zastoji in drugimi obolenji, ki zahtevajo hiter odziv in pomoč. Tukaj nastopijo tako ekipe nujne medicinske pomoči kot tudi prostovoljni gasilci ali drugi prvi posredovalci, ki so skozi opravljanje tečaja za prve posredovalce pridobili znanje za pomoč obolelim osebam in so aktivirani z namenom hitrejšega nudenja pomoči obolelim, saj so bližje lokaciji obolelega, dobro poznajo teren in imajo opremo. Zato je pomembno samo izobraževanje, ki jih pripravi na same intervencije in mnenje samih udeležencev. V diplomskem delu smo predstavili začetke prvih posredovalcev, izobraževanje za prve posredovalce ter aktivacije prvih posredovalcev. Analizirali smo vprašalnik o zadovoljstvu prostovoljnih gasilcev, o izobraževanju za prve posredovalce in predstavili ugotovitve.
Keywords: prvi posredovalci, prostovoljni gasilci, izobraževanje prvih posredovalcev, temeljni postopki oživljanja
Published in DKUM: 24.07.2020; Views: 887; Downloads: 137
Full text (778,96 KB) |
5. Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalciMatjaž Žunkovič, 2020, master's thesis Abstract: Uvod: V delu Analiza vpliva usposabljanja na znanje in odnos do oživljanja med prvimi posredovalci smo ugotavljali, kako je projekt zaživel na raziskovanem območju, ali so člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) še naprej pripravljeni sodelovati v projektu, kakšen je njihov odnos do oživljanja in ali so še motivirani za nadaljnje sodelovanje.
Metode: Opravili smo kvalitativno raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 154 prvih posredovalcev od 200, ki so se udeležili prvega izobraževanja leta 2011 in zaključili izobraževanje leta 2014. Do konca leta 2015 so znanje obnavljali vsaki dve leti, z letom 2016 pa vsako leto, na kar je vplivala sprememba Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči iz oktobra 2015. V nalogi smo za preverjanje hipotez rezultate obdelali s programoma Microsoft Excel in PASW Statistics 18 ter s pomočjo statističnega paketa IBM SPSS 20,0.
Rezultati: Hipotezo H1, da si večina članov PGD kot prvih posredovalcev želi dodatnega usposabljanja in sodelovanja v projektu AED, smo potrdili, saj rezultati kažejo, da statistično večji delež od 50 % (p < 0,001) anketiranih svoje znanje iz temeljnih postopkov oživljanja želi nadgraditi in da bi se 94,4 % anketiranih znova vključilo v projekt AED. Potrdili smo tudi hipotezo H2, s katero smo predvidevali, da večina članov PGD kot prvih posredovalcev meni, da dobro sodelujejo z ekipami nujne medicinske pomoči, saj je povprečna vrednost ocene 4,46, kar pomeni, da je sodelovanje statistično značilno večje od 3. Zato se na podlagi teh rezultatov sprejme alternativna hipoteza, ki pravi, da je povprečna ocena te trditve večja od 3 (t = 25,536; p < 0,001).
Sklep: Ugotovili smo, da so prvi posredovalci še vedno visoko motivirani in so se še naprej pripravljeni izobraževati za pomoč kot prvi posredovalci.
Keywords: prvi posredovalci, avtomatski zunanji defibrilator (AED), prostovoljni gasilci
Published in DKUM: 11.06.2020; Views: 1119; Downloads: 181
Full text (855,28 KB) |
6. Odnos prostovoljnih gasilcev do nudenja prve pomoči ob intervencijiNejka Korenjak, 2019, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Prostovoljni gasilci so pri svojem delu na terenu, na intervencijah velikokrat prvi na kraju nesreče, dogodka in so tako primorani nuditi prvo pomoč obolelim/poškodovanim. Tu pa se pojavi vprašanje, ali so dovolj usposobljeni in suvereni za nudenje prve pomoči pred prihodom strokovno usposobljenih zdravstvenih delavcev.
Raziskovalne metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela ter kvantitativno metodo. Za izdelavo teoretičnega izhodišča smo uporabili tako domačo, kot tudi tujo literaturo. V empiričnem delu smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil sestavljen iz 15 vprašanj, ki so bila mešanega tipa in sicer vprašanja odprtega in zaprtega tipa ter delno odprta vprašanja. Ciljna populacija so bili gasilci prostovoljnih gasilskih društev pretežno severovzhodnega dela Slovenije.
Rezultati: Anketirana populacija je mnenja, da se čutijo odgovorni za nudenje prve pomoči kot gasilci na intervenciji in kot laiki na ulici. Včasih se pri nudenju prve pomoči pojavijo tudi zadržki, kar pa ni pogost pojav, saj so mnenja da so prostovoljni gasilci načeloma dobro usposobljeni za nudenje prve pomoči na terenu in da so željni postati prvi posredovalci. Izpostavljeno je bilo le dejstvo, da je s strani države premalo skrbi za urejena izobraževanja in prispevanje za nabavo materiala in pripomočkov za ustrezno in hitro nudenje prve pomoči na terenu.
Diskusija in zaključek: Prostovoljni gasilci so pripravljeni nuditi prvo pomoč na intervenciji, a mnogi anketiranci pogrešajo izobraževanja, kjer bi pridobili znanje za pravilno ravnanje ob morebitni potrebi po nudenju prve pomoči, saj so zaradi strahu pred neznanjem omejeni.
Keywords: prostovoljni gasilci, prva pomoč, prvi posredovalci, občutki pri oskrbi poškodovanca, usposobljenost
Published in DKUM: 25.10.2019; Views: 957; Downloads: 152
Full text (1,02 MB) |
7. |
8. |
