| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 19
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
VREDNOTENJE VSEBINE STRATEŠKEGA DELA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
Martina Fekonja, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je namenjena raziskovanju postopka izdelovanja strateškega dela občinskega prostorskega načrta in težavam, ki se pojavljajo ob uvajanju nove prostoske zakonodaje. Postopek izdelave je prikazan s primeri analize izhodišč za izdelavo strateškega dela občinskega prostorskega načrta Občine Ljutomer in Občine Podvelka ter primerjave strateških ciljev prostorskega razvoja obeh občin. V nadaljevanju so predstavljene težave, ki se pojavljajo pri izdelovanju strateškega dela občinskega prostorskega načrta, in možnosti za njihovo reševanje. V zaključku naloge so podani predlogi za hitrejšo, lažjo in kvalitetnejšo izdelo strateških delov občinskih prostorskih načrtov.
Keywords: prostorsko načrtovanje, občina, strategija
Published: 02.03.2010; Views: 2537; Downloads: 148
.pdf Full text (3,22 MB)

8.
USMERJANJE RAZVOJA OBMOČIJ POČITNIŠKIH NASELIJ V OBČINI SLOVENSKE KONJICE
Urban Merc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko delo obravnava prostorsko planiranje počitniških objektov v ruralnem okolju.Osrednij del je namenjen počitniškim območjem v Občini Slovenske Konjice in povezavi z najzanimivejšimi turističnimi objekti, ter kulturnimi in naravnimi znamenitostmi. Vrednotenih je šest različnih počitniških območij, njihove prednosti in slabosti. Za vsako območje so predlagane izboljšave in rešitve.
Keywords: počitniško naselje, ruralni turizem, prostorsko načrtovanje
Published: 29.03.2010; Views: 2248; Downloads: 103
.pdf Full text (15,05 MB)

9.
ZASTOPANOST LIKOVNIH NALOG S PODROČJA KIPARSTVA IN PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA NA RAZREDNI STOPNJI
Goran Poglajen, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljen razvoj otrokovega likovnega izražanja, pomen načrtovanja likovne vzgoje, učiteljeva priprava na pouk likovne vzgoje, problemsko naravnan pouk likovne vzgoje in cilji problemskega pouka na področju kiparstva in prostorskega oblikovanja. V prvem delu diplomske naloge je izpostavljen razvoj otroka in njegovega likovnega izražanja, podrobno so predstavljene stopnje otrokovega likovnega razvoja, načrtovanje pouka in cilji likovne vzgoje na področju kiparstva in prostorskega oblikovanja na razredni stopnji. V nadaljevanju je podrobno opisano področje kiparstva in prostorskega oblikovanja, najpogosteje uporabljeni materiali, postopki obdelave ter likovna področja, problemi in naloge s področja kiparstva in prostorskega oblikovanja. V drugem delu je predstavljena raziskava zastopanosti likovnih nalog in učnih ur s področja kiparstva in prostorskega oblikovanja, ki je bila izvedena v osnovnih šolah. V raziskavo je bilo vključenih deset osnovnih šol in vsi oddelki od tretjega do petega razreda. Poudarek je na likovnih nalogah, ki so bile realizirane in zapisane v dnevnike, zanimala so nas predvsem statistična odstopanja realiziranih nalog in učnih ur od predpisane realizacije iz učnega načrta za likovno vzgojo.
Keywords: Likovna vzgoja, načrtovanje pouka likovne vzgoje, priprava na problemski pouk likovne vzgoje, letni učni načrt, kiparstvo, prostorsko oblikovanje.
Published: 31.05.2010; Views: 2607; Downloads: 492
.pdf Full text (7,47 MB)

10.
OPREMLJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN KOMUNALNI PRISPEVEK
Irena Železnik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek Med izvirne pristojnosti občine sodi tudi načrtovanje prostorskega razvoja, opravljanje nalog na področju posegov v prostor in graditve objektov. V tej zvezi je bil v Sloveniji v letu 2002 sprejet prvi sistemski zakon, Zakon o urejanju prostora /ZUreP-1/ (Uradni list RS, št. 110/2002), ki je urejal prostorsko načrtovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljišč za gradnjo ter vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov. Ta zakon v praksi ni zaživel, saj se je takoj po njegovem sprejemu začel pripravljati nov zakon. Tako je bil v letu 2007 sprejet Zakon o prostorskem načrtovanju /ZPNačrt/ (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/09, 80/2010-ZUPUDPP (06/2010 popr.), 43/2011-ZKZ-C). ZPNačrt ureja prostorsko načrtovanje kot del urejanja prostora, določa vrste prostorskih aktov, njihovo vsebino in medsebojna razmerja ter postopke za njihovo pripravo in sprejem. Zakon ureja tudi opremljanje stavbnih zemljišč ter vzpostavitev in delovanje prostorskega informacijskega sistema. To so izredno pomembne pristojnosti občin, saj občine z načrtovanjem prostora in opremljanjem stavbnih zemljišč usmerjajo gospodarski in družbeni razvoj. Navkljub novi pravni ureditvi se je skozi čas v praksi pokazala problematika pravne ureditve opremljanja stavbnih zemljišč in komunalnega prispevka. ZPNačrt na področju opremljanja stavbnih zemljišč opredeljuje dva ključna instituta in sicer program opremljanja stavbnih zemljišč in komunalni prispevek. Oba instituta se vsebinsko povezuje in kot celota integrira v sistem urejanja prostora in prostorskega načrtovanja ter vodenja prostorske politike v občini. ZPNačrt jasno določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le za občinsko gospodarsko javno infrastrukturo na katero je priključitev obvezna. Med te sodi javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo in javno cestno omrežje. Druga javna gospodarska infrastruktura pa se lahko zaračuna v obliki komunalnega prispevka le, če je z občinskim predpisom določeno, da je priključevanje na to komunalno infrastrukturo obvezno. V to kategorijo ne sodi državna gospodarska javna infrastruktura. Z vidika vsebine so pomembne določila, ki se nanašajo na pristojnosti in obveze občine, ki se nanašajo na opremljanje stavbnih zemljišč. Opremljanje stavbnih zemljišč je z ZPNačrt opredeljeno kot projektiranje in gradnja komunalne opreme ter objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni, da se lahko prostorske ureditve oz. objekti, načrtovani z občinskim prostorskim načrtom (OPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom( OPPN), izvedejo in služijo svojemu namenu. To pa pomeni, da je gradnja objektov dovoljena le na območjih, ki so komunalno urejena s komunalno infrastrukturo, ki jo določajo občinski prostorski akti. Nadalje ZPNačrt določa, da lahko občina zaračuna komunalni prispevek le na podlagi sprejetega programa opremljanja z obstoječo komunalno opremo na celotnem območju občine. Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec za plačilo plača občini. V komunalni prispevek niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme se lahko odmeri, če se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. S plačilom komunalnega prispevka občina zagotavlja zavezancu priključitev na že zgrajeno komunalno opremo ali da bo lahko v določenem roku in obsegu, kot to določa program opremljanja, zgrajena in bo zavezanec nanjo lahko priključil svoj objekt. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. Ker ZPNačrt ni določil določljivega roka, v katerem morajo občine sprejeti nove prostorske akte in programe opremljanja z obstoječo komunalno opremo za celotno območje ob
Keywords: gospodarska javna infrastruktura, grajeno javno dobro, prostorska ureditev, prostorski izvedbeni pogoji, prostorski razvoj, prostorsko načrtovanje, stavbno zemljišče, opremljanje stavbnih zemljišč, program opremljanja, obračunsko območje, pogodba o opremljanju, objekti komunalne infrastrukture, komunalna oprema, komunalni prispevek, zavezanec za komunalni prispevek.
Published: 16.11.2011; Views: 4676; Downloads: 529
.pdf Full text (1,08 MB)

Search done in 0.29 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica