| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 273
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
OBČUTLJIVOST KRITERIJEV GIBLJIVOSTI ROBOTOV V OKOLICI SINGULARNIH TOČK
Mitja Filipič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Singularne točke v delovnem prostoru v robotiki povzročajo ogromno težav, kadar se robot giblje v okolici teh. Singularno točko doseže robotski mehanizem takrat, ko se v neki smeri ne more več pomikati. Zato je v robotiki pomembno, da se takim položajem čim bolj izogibamo. V diplomskem delu smo se ukvarjali s programom, ki izračunava in prikazuje hitrostni elipsoid kot mero oddaljenosti od singularnosti. Namen je bil izdelati orodje, da bi lahko na daljavo vodili robota, kar iz naše pisarne. Na tak način bi lahko zmeraj vedeli, kje pred nami so singularne točke in v kateri smeri je gibanje vrha robota mehanizma omejeno.
Keywords: občutljivost, gibljivost robotov, singularne točke, delovni prostor
Published: 02.11.2011; Views: 1746; Downloads: 142
.pdf Full text (1010,54 KB)

72.
NADZOR OBJEKTOV S POMOČJO OBSTOJEČIH INTERNETNIH POVEZAV IN VODENJE PARKIRNIH PROSTOROV
Miro Budja, 2011, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi je opisana splošna izdelava, konfiguracija, integracija, inštalacija ter uporaba aplikacije domofona ter njenih podskopov oziroma sosklopov, za primer uporabe na območju tehniških fakultet. Ob razvoju sem imel v mislih tudi uporabo na kateremkoli drugem objektu, kjer je na voljo ethernet povezava. Izvedel sem analizo, kako bi ta domofon deloval v primeru tehniških fakultet, ter posebej za ta telefon zmodeliral komunikacijski valj, v katerega bi ta domofon namestili. Zbral sem okvirne cene izdelave in inštalacije tako programske kot strojne opreme, ter poiskal zakone kateri omejujejo uporabo videonadzora. Predpostavil sem, kar se da preprosto uporabo sistema s strani uporabnika.
Keywords: nadzor, s pomočjo internetnih povezav, vodenje parkirnih prostorov, domofon, parkirni prostor
Published: 26.10.2011; Views: 1210; Downloads: 73
.pdf Full text (4,32 MB)

73.
PROSTORSKA KONCEPTUALIZACIJA BESEDE VESELJE V SLOVENSKEM JEZIKU
Natalija Furman, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu se ukvarjamo s prostorsko konceptualizacijo besede veselje v slovenskem jeziku, pri čemer smo pozorni na besedilnozvrstno razlikovalnost. V odnosu s konceptom prostora ugotavljamo metaforičnost analiziranih zvez, in sicer na osnovi razporeditve VESELJE V PROSTORU in VESELJE KOT PROSTOR, znotraj tega okvira analiziramo zveze glede na konkretni in abstraktni prostor ter PROSTOR ZNOTRAJ ČLOVEKOVEGA TELESA in PROSTOR ZUNAJ ČLOVEKOVEGA TELESA. V teoretičnem delu podamo opis kognitivne znanosti in jezikoslovja, veselja kot čustva, koncepta prostora po Langackerju (1987) in opis besedilnega sloga. Osredinimo se na sodobno teorijo metafore, saj se je pri analizi pokazalo, da je večina proučenih kontekstov metaforičnih.
Keywords: kognitivno jezikoslovje, prostor, konceptualizacija, veselje, metafora, besedilni slog
Published: 29.02.2012; Views: 1446; Downloads: 249
.pdf Full text (755,57 KB)

74.
ANALIZA PRILAGODNJIVE RAZSVETLJAVE PRODAJNIH PROSTOROV Z LED SVETILI
Andrej Renko, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Razsvetljava v prodajnih prostorih je pomemben dejavnik, ki vpliva na zadovoljstvo in privabljanje kupcev na razstavljene artikle. V nalogi so predstavljene tehnike osvetljevanja različnih delov trgovine, napotki za izbiro svetil ter predstavitev LED svetil. Glavni namen naloge je predstavitev in primerjava razsvetljave prodajnega prostora med LED svetili ter matalhalogenidnimi svetili. Izvedena je tudi dodatna študija o dodatnem varčevanju električne energije z regulacijo LED svetil.
Keywords: LED, svetleče diode, prodajni prostor, notranja razsvetljava
Published: 09.03.2012; Views: 1919; Downloads: 163
.pdf Full text (4,25 MB)

75.
Cerkvena arhitektura lavantinske škofije v času knezoškofa dr. Mihaela Napotnika (1889-1922)
Franci Lazarini, 2012, dissertation

Abstract: Za lavantinsko škofijo v obdobju knezoškofa dr. Mihaela Napotnika (1889−1922) je poleg razcveta najrazličnejših oblik verskega ţivljenja, značilna tudi intenzivna gradbena dejavnost na področju cerkvene arhitekture. V triintridesetih letih Napotnikovega škofovanja je bilo na novo zgrajenih kar petnajst cerkva, od tega deset ţupnijskih, deset cerkva pa je bilo v večji ali manjši meri povečanih. Vzrok za tako razvejano gradbeno dejavnost je bila ţelja po manifestaciji ponovno pridobljenega poloţaja Cerkve v druţbi, pomembno spodbudo pa je pomenila tudi s strani drţave določena mera za cerkvene objekte, po kateri bi moral imeti vsak vernik v cerkvi na voljo 1,63 m2 prostora, kar je povzročilo rušenje starih in zidavo novih cerkva oziroma povečavo obstoječih objektov. V obravnavanem času zgrajene cerkve slogovno sodijo v čas poznega historizma, tedaj vodilne arhitekturne usmeritve v Avstro-Ogrski (prevladujeta neorenesansa in neoromanika, medtem ko neogotike, drugače kot v sosednjih škofijah, skoraj ne zasledimo). Prav zaradi naslona na sočasno dunajsko in graško arhitekturo je marsikatera spodnještajerska cerkev na prehodu iz 19. v 20. stoletje po svoji kvaliteti popolnoma enakovredna sakralnim objektom v cesarski prestolnici. Pomembnejši in kvalitetnejši objekti so delo dunajskih in graških arhitektov. Richard Jordan, eden od vodilnih dunajskih arhitektov poznega historizma, je izdelal načrte za enega najpomembnejših spomenikov Napotnikove dobe, mariborsko frančiškansko cerkev, prav tako pa je prispeval načrt za cerkev v Vojniku, oba v neoromanskem slogu. Njegova graška kolega Robert Mikovics (povečava ţupnijske cerkve v Poljčanah) ter Hans Pascher, avtor največjega števila sakralnih stavb Napotnikovega časa (ţupnijske cerkve v Preboldu, Čadramu, Ţalcu, Dolu pri Hrastniku, Cirkovcah, Brestanici ter podruţnica na Radelci), sta v lavantinsko škofijo »prinesla« t. i. štajersko neorenesanso, slogovno usmeritev, ki jo je promoviral zlasti predsednik Društva za krščansko umetnost sekovske škofije msgr. Johann Graus. Neodvisno od Grausovih idealov je deloval tretji graški arhitekt, Adolf Wagner, ki je pri ţupnijski cerkvi na Teharjah uporabil posebno, lastno različico neorenesanse. Ostale cerkve so delo manj znanih štajerskih stavbnih mojstrov, pri novogradnjah gre, z izjemo cerkve v Vidmu − Krškem (delo mojstra Berdnika ali Gustava Bezbe), za podruţnice (Sela pri Ptuju in Ţupečja vas, delo Franca Celottija; Migojnice in Radegunda nad Šmihelom, delo Vincenca Greina), različni stavbeniki in inţenirji pa so (z izjemo poljčanske cerkve) zasnovali 6 tudi vse povečave: ţupnijske cerkve na Ljubnem ob Savinji, v Taboru, Šempetru v Savinjski dolini (vse Ferdinand Gologranc), Laporju (Viktor Seiner), Središču ob Dravi (I. Lončarič), Kriţevcih pri Ljutomeru (Karl Spranger), Gornji Radgoni (K. Riesch), kapucinsko cerkev v Celju (p. Donat Zupančič in Ivan Rozman) ter ţal porušeno frančiškansko cerkev v Breţicah (Valentin Scagnetti). Kot vselej pri cerkveni arhitekturi, so na oblikovanje bogosluţnega prostora in njegovo opremo pomembno vplivali liturgični predpisi, ki so jih v obravnavanem času povzemali najrazličnejši priročniki za gradnjo in opremo cerkva (avtorji: Georg Jakob, Georg Heckner, Johann Gerhardy, Janez Flis). V Napotnikovem času je bila v veljavi liturgija določena na tridentinskem koncilu (1545−1563), zato posebnih razlik s cerkvami prejšnjih obdobji ni (najpomembnejše značilnosti: jasna razdelitev na prostora za duhovščino in za vernike, predeljena z obhajilno mizo, poleg velikega tudi stranski oltarji, priţnica, krstilnik v bliţini glavnega vhoda ipd.), se je pa precej zmanjšalo število oltarjev (večina cerkva ima le tri, velikega in dva stranska), kar je po vsej verjetnosti daljna posledica joţefinskih reform in t. i. janzenizma, zagotovo po tudi ţelje po zmanjšanju stroškov. Ugotovimo lahko, da so naročniki in arhitekti predpise spoštovali, saj večjega odstopanja od pravil ni zaslediti. Knezoškof Napotnik
Keywords: arhitekturna zgodovina, cerkvena arhitektura, lavantinska škofija, Spodnja Štajerska, Mihael Napotnik, 1889−1922, arhitektura historizma, bogosluţni prostor, liturgični predpisi, Avguštin Stegenšek
Published: 03.04.2012; Views: 3386; Downloads: 493
.pdf Full text (13,40 MB)

76.
INTERPRETACIJA PROSTORA V OTROŠKIH LIKOVNIH DELIH
Karmen Kešina, 2012, master's thesis

Abstract: Likovni razvoj poteka preko določenih stopenj, ki si sledijo ena za drugo. Obstaja okvirna starost, kdaj bi naj otrok dosegel posamezno stopnjo, vendar se med otroci pojavljajo individualne razlike. Nekateri določeno stopnjo dosežejo prej kot je predvideno, drugi pa kasneje. Razumevanje in interpretacija prostora sta ena izmed glavnih ciljev likovne vzgoje, zato je pomembno, da so učitelji in vzgojitelji s stopnjami razvoja likovnega izražanja seznanjeni in znajo otroke usmerjati in spodbujati pri njihovem napredku. Poznavanje stopenj likovnega razvoja morajo prav tako upoštevati pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela ter pri interpretaciji otroških likovnih del. Z raziskavo smo želeli preučiti stopnjo likovnega razvoja na področju dojemanja in likovne interpretacije prostora pri otrocih, ki obiskujejo najstarejšo skupino v vrtcu in pri učencih v prvih razredih osnovne šole. Raziskavo smo izvedli z otroki in učenci med četrtim in sedmim letom starosti. Zanimale so nas razlike, ki se pojavljajo glede na starost, spol in stratum ustanove. Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v prikazovanju prostora glede na starost in stratum, ne pa glede na spol otrok. Prostor so otroci najpogosteje interpretirali z nizanjem figur na rob lista, ki predstavlja talno črto, najmanjkrat pa z zvračanjem figur in delnim prekrivanjem.
Keywords: Likovna vzgoja, prostor, risba, likovni razvoj, kompozicija.
Published: 09.07.2012; Views: 2960; Downloads: 486
.pdf Full text (5,48 MB)

77.
Logistična analiza notranje logistike proizvodnega podjetja
Gojko Kovačević, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem delu smo analizirali skladiščni prostor preučevanega podjetja, v katerem potekajo procesi nakladanja, razkladanja in prenosa blaga od proizvodnje do skladišča. Pri preučevanju smo se osredotočili na skladiščenje transportno skladiščnih enot različnih dimenzij, transportne poti viličarja in manipuliranje z blagom. Pri vsem tem smo upoštevali skladišče, ki je omejeno z prostorom, kar predstavlja osrednji problem. Obstoječe skladišče je neurejeno in neučinkovito, zato ga je potrebno preurediti v učinkovitejšega. Ugotovili smo, da neučinkovitost skladiščnega prostora in neurejenosti transportnih poti povzroča nekoristen čas pri izvajanju procesov. Predlagane so bile rešitve prestrukturiranja skladišča z uvedbo regalnega skladiščenja surovin, talnega skladiščenja končnih izdelkov po conah A, B in C (coniranje) in optimizacijo transportnih poti z namenom znižanja oz. izničenja nekoristnega časa pri procesih. Pri vsem tem smo si pa pomagali z metodo združevanja izdelkov v družine (angl. Family Grouping) in metodo razvrščanja v skupine (angl. Cluster Analysis).
Keywords: skladiščni prostor, proces, coniranje, talno skladiščenje, gruča, združevanje družin izdelkov.
Published: 06.05.2012; Views: 1781; Downloads: 194
.pdf Full text (9,19 MB)

78.
79.
80.
Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica