1. Uporaba prostorskih ključev pri učencih osmega razreda osnovne šoleBarbara Lapuh, Jurij Selan, 2018, original scientific article Abstract: V članku se ukvarjamo s specifičnim problemom, ki ga je mogoče zaznati pri urah likovne umetnosti v osmem in devetem razredu osnovne šole pri artikulaciji prostora na ploskvi z uporabo prostorskih ključev. Izkušnje kažejo, da učenci znanja o prostorskih ključih, ki ga usvojijo, kasneje v drugih likovnih nalogah pogosto ne izkažejo več. Ta problem smo podrobneje osvetlili z izvedbo kvalitativne raziskave pri 28 učencih osmega razreda osnovne šole, v kateri smo proučevali, kako učenci že naučeno znanje o prostorskih ključih uporabijo tudi v likovnih nalogah, pri katerih uporaba prostorskih ključev od njih ni eksplicitno zahtevana. Ena izmed ključnih ugotovitev raziskave je, da kar dve tretjini učencev v drugi risbi ni uporabilo znanja o prostorskih ključih, čeprav so ga izkazali v prvi risbi. To razkriva, da učenje prostorskih ključev, ki poteka zgolj nekaj ur pri predmetu likovna umetnost, ne vodi do tega, da bi učenci to znanje ponotranjili do te mere, da bi ga lahko spontano uporabljali. Keywords: likovna vzgoja, likovna umetnost, likovna didaktika, likovni prostor, metodika, učni načrti, prostorski ključi, osnovne šole Published in DKUM: 04.06.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (612,03 KB) This document has many files! More... |
2. Primerjava med 1d in 3d cfd numerično simulacijo motornega prostora delovnega stroja : diplomsko deloTomaž Rejc Zagožen, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen zaključnega dela je primerjava med 1D in 3D CFD numerično simulacijo kompleksnega motornega prostora delovnega stroja. Zanima nas, ali je 1D CFD simulacija smiselna in dovolj natančna za nadaljni razvoj hladilnega sistema. CAD model delovnega stroja je bil uvožen v GEM3D ter primerno obdelan za izvoz v 1D model. 1D model je bil izdelan in simuliran v programski opremi GT-SUITE.
Končna ugotovitev je, da trenutno GT-SUITE še ne premore obdelovati tako kompleksnih modelov, vendar ima zelo dobro podlago za obdelavo modelov v začetni fazi razvoja modela. Keywords: motorni prostor, delovni stroj, 1D CFD, primerjava med 1D in 3D CFD simulacijo, GT-SUITE, GEM3D, GT-ISE, CFD, 1D model, 3D model, numerična simulacija Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 9
Full text (1,92 MB) |
3. Opazovalnik temperature spoja močnostnega modula : magistrsko deloRadoslav Pantić, 2025, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je zagotoviti bolj natančno oceno temperature spoja MOSFET-tranzistorja v primerjavi z obstoječim pristopom, kar bo omogočilo izboljšanje zmogljivosti motorskega krmilnika. Ta temperatura predstavlja ključno, vendar nedostopno stanje, ki ga ni mogoče neposredno izmeriti. Zato smo razvili predikcijski algoritem, imenovan opazovalnik, ki na podlagi meritev vhodov oziroma faznega toka in temperature na dostopni točki sistema ocenjuje temperaturo spoja MOSFET-tranzistorja. V ta namen smo načrtali termalni model krmilnika, predstavljen kot ekvivalentno električno vezje, in ga nato validirali z uporabo termalnih simulacij v časovni domeni in meritvami. Keywords: predikcijski algoritem, MOSFET, termalni model, motorni krmilnik, prostor stanj Published in DKUM: 27.03.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (4,24 MB) |
4. Togi kontinuumi in inverzne limite : doktorska disertacijaTeja Kac, 2024, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji bomo preučevali inverzne limite inverznih zaporedij in inverzne limite inverznih zaporedij s kontinuumi (ali kompaktnimi metričnimi prostori) z navzgor polzveznimi veznimi funkcijami, ki jih na kratko imenujemo posplošene inverzne limite. Glavni vprašanji, s katerimi se ukvarjamo v disertaciji, sta: za katere kontinuume $X$ velja, da je inverzna limita inverznega zaporedja kontinuumov $X$ in zveznih surjektivnih funkcij iz $X$ v $X$ homeomorfna $X$, in kakšni morata biti dve inverzni zaporedji, da bosta inverzni limiti teh zaporedij homeomorfni.
V prvem poglavju podamo nekatere osnovne pojme, kot so kontinuum, inverzna limita in posplošena inverzna limita. Podamo tudi nekatere znane primere kontinuumov. Dokažemo izreka o inverznih limitah in posplošenih inverznih limitah, ki jih uporabimo v kasnejših poglavjih.
V drugem poglavju disertacije definiramo pojme Cookov kontinuum, $\frac{1}{n}$-tog kontinuum, $0$-tog kontinuum in stopnja togosti kontinuuma. Dokazali bomo nekatere lastnosti Cookovih kontinuumov. Nato definiramo zvezdo kontinuumov, pot kontinuumov in cikel kontinuumov. Sledijo izreki, ki določijo stopnjo togosti izbranih zvezd, poti in ciklov kontinuumov. Nato še definiramo enostavno pahljačo Cookovih kontinuumov ter dokažemo, da je stopnja togosti te enostavne pahljače Cookovih kontinuumov enaka neskončno. V zadnjem razdelku drugega poglavja si ogledamo inverzne limite izbranih zvezd kontinuumov, poti kontinuumov, ciklov kontinuumov in enostavne pahljače Cookovih kontinuumov z zveznimi surjektivnimi funkcijami. Na koncu poglavja podamo neštevno družino paroma nehomeomorfnih kontinuumov s stopnjo togosti enako neskončno, katerih inverzna limita z zveznimi surjektivnimi funkcijami je homeomorfna osnovnemu kontinuumu. Omenimo, da s podano družino ne podamo popolne klasifikacije takšnih kontinuumov.
Tretjo poglavje je razdeljeno na dva glavna dela. V prvem delu definiramo razne nove pojme, katerih osnovni prostori so drevesa. Osredotočili se bomo na homeomorfnost posplošenih inverznih limit inverznih zaporedij, katerih koordinatni prostori so prav tako drevesa, vezne funkcije pa morajo zadostovati prej omenjenim definicijam. V drugem delu pa so definicije osnovane na kompaktnih metričnih prostorih. Dokazali bomo izrek o homeomorfnosti posplošenih inverznih limit inverznih zaporedij kompaktnih metričnih prostorov z ustreznimi večličnimi navzgor polzveznimi funkcijami.
V zadnjem poglavju so podana nekatera odprta vprašanja in predstavljene so smeri za nadaljnjo raziskovalno delo. Keywords: kontinuum, inverzna limita, posplošena inverzna limita, inverzno zaporedje, večlična funkcija, Cookov kontinuum, tog kontinuum, stopnja togosti, zvezda kontinuumov, pot kontinuumov, cikel kontinuumov, enostavna pahljača Cookovih kontinuumov, kompakten metrični prostor, ireducibilen kontinuum, markovska particija, markovska funkcija, markovski sistem Published in DKUM: 19.02.2025; Views: 0; Downloads: 20
Full text (1,45 MB) |
5. Problemi in priložnosti urejanja podeželskega prostora na primeru naselja Lepa Njiva v občini MozirjeKatja Goličnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga raziskuje izzive in potenciale za razvoj podeželskih območij s poudarkom na konkretnem primeru naselja Lepa Njiva v občini Mozirje. Osrednji del naloge raziskuje možnosti razvoja podeželja preko prostorskega načrtovanja. Predstavljeni so definicija podeželja, zgodovinski razvoj in zdajšnje stanje kraja. V nalogi so analizirani dejavniki, ki vplivajo na razvoj podeželskih območij, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, upravljanje voda, varstvo okolja, kulturna dediščina, infrastruktura, turizem in družbene dejavnosti. Izdelana je SWOT analiza razvojnih potencialov v okolici naselja Lepa Njiva. Podrobna študija primera naselja Lepa Njiva ponuja vpogled v specifične izzive in priložnosti lokalne skupnosti. Različni vidiki, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, reliefa, podnebje, hidrologija, vegetacija, varstvo okolja, kulturna dediščina, naseljevanje, infrastruktura, turizem in družbene dejavnosti, so natančno analizirani. Zaključek povzema ugotovitve, poudarjajoč kompleksnost razvoja podeželja in potrebo po celostnem pristopu. Predlagane so smernice za prilagoditve politik, praktične rešitve in dolgoročne strategije za spodbujanje trajnostnega razvoja v naselju Lepa Njiva in podobnih podeželskih naseljih. Keywords: podeželski prostor, Mozirje, Lepa Njiva Published in DKUM: 30.01.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (7,14 MB) |
6. Vpliv različnih svetil na vsebnost glukozinolatov pri tankolistnem dvoredcu (Diplotaxis tenuifolia (L.) DC.) in navadni rukoli (Eruca sativa Mill.) pri gojenju v zaprtem prostoru : Magistrsko deloMarko Gomboc, master's thesis Abstract: V tej študiji so bili preučeni rast in profili glukozinolatov (GSL) pri navadni rukoli Eruca sativa (Mill.) in tankolistnem dvoredcu Diplotaxis tenuifolia (L.) DC. Med 30-dnevnim obdobjem rasti pod različnimi svetlobnimi pogoji; T5 z maksimalno valovno dolžino 545 nm, LED1 z maksimalno valovno dolžino 631 nm in LED2 z maksimalno valovno dolžino 598 nm. Največji prirast suhe snovi (SS) je bil izmerjen pri E. sativa pod T5 (0,657 g SS/rastlino) in najmanjši pri D. tenuifolia pod LED1 (0,080 g SS/rastlino). Vsebnost GSL se je bistveno razlikovala, ne glede na svetilo, vendar je bila povezana z genotipom (E. sativa, r = 0,802**). Povprečno največja količina 4-metilsulfonilbutil-GSL (glukosativin) (7,3248 mg/g SS) je bila določena pri E. sativa in D. tenuifolia (6,7428 mg/g SS) pod T5. Regresijska analiza med različnimi valovnimi dolžinami svetlobe, ki so jo oddajala posamezna svetila in glukozinolati, se je pokazala med fotosintetskim aktivnim sevanjem (PPFD_B) in 4-metiltiobutil-GSL (glukoerucin) pri E. sativa (r = 0,698*) in D. tenuifolia (r = 0,693*), kar kaže na vpliv svetlobe na odziv rastlin na inducirani stres in spremembe v biosintezi GSL. Keywords: umetna svetloba, led svetloba, glukozinolati, rukola, zaprti prostor Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (20,49 MB) |
7. Osnove matrične analizeTatjana Petek, 2024 Abstract: Uvodoma predstavimo matrični račun, sisteme linearnih enačb in determinanto. Nato spoznamo vektorski prostor kot algebrsko strukturo, predstavitev vektorjev z matričnimi stolpci glede na izbrano bazo, pojem vektorskega podprostora ter pomembne podprostore, povezane z matrikami. Nadalje se na kratko posvetimo linearnim preslikavam in njihovi matrični predstavitvi. Analiza značilnih podprostorov, ki so prirejeni matriki, omogoča obravnavo določenih lastnosti ustreznih linearnih preslikav. Vektorski prostor dodatno opremimo še s skalarnim produktom, kar omogoča vpeljavo pojma ortogonalnosti, ta pa pripelje do učinkovite optimizacijske metode, metode najmanjših kvadratov, ki je v inženirski praksi zelo pogosta in uporabna. Obravnavamo osrednji problem linearne algebre oziroma matrične analize, problem lastnih vrednosti. S tem je povezana diagonalizacija matrike, Jordanova normalna oblika in unitarna podobnost trikotni matriki. Slednja na enostaven način omogoči obravnavo hermitskih in simetričnih matrik, ki imajo v inženirski uporabi posebno mesto. Na koncu nanizamo še nekaj primerov uporabe teorije iz prejšnjih poglavij, ki se nanašajo na spektralne lastnosti matrik. Posebej izpostavimo razcep s singularnimi vrednostmi, ki ima zelo široke možnosti uporabe. Učbenik zaključimo s posplošenimi inverzi matrik. Keywords: matrika, determinanta, sistem linearnih enačb, vektorski prostor, skalarni produkt, norma, lastni vektor, lastna vrednost, diagonalizacija, Jordanova normalna oblika, razcep s singularnimi vrednostmi, posplošen inverz Published in DKUM: 21.10.2024; Views: 0; Downloads: 53
Full text (6,12 MB) This document has many files! More... |
8. Avtoregulatorna vegetacija v pasu pod drevesi jablan : magistrsko deloPetra Perko, 2024, master's thesis Abstract: Pleveli v vrstnem prosotru so jablanam konkurenčni za hranila in vodo, zato se v standardni tehnologiji pridelave rastlinstvo v pasu pod drevesi zatira z uporabo herbicidov. V zadnjem času je v porastu uporaba alternativnih metod za zatiranje plevela. Ena izmed njih je setev pokrovnih posevkov. V letih od 2021 do 2023 smo v okviru projekta »IPM works« preizkušali izvedljivost sistema avtoregulatorne vegetacije v pasu pod drevesi na kmetiji Marko. Cilj poskusa je bil ugotoviti vpliv avtoregulatorne sejane vegetacije na kakovost in količino plodov ter na vegetativni prirast jablan. V vrstnem prostoru jablan smo sejali mešanico cvetočih enoletnic, mešanico cvetočih trajnic in sojo. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da sejana avtoregulatorna vegetacija z leti učinkovito prevlada nad avtohtono plevelno podrastjo, ki je prisotna v vrstnem prostoru v nasadu jablan. Soja ima pozitiven vpliv na enoletni prirast poganjkov jablan. Avtohtona podrast in cvetoče enoletnice imajo pozitiven vpliv na prirast obesega debla jablane. Količina pridelka jabolk v obravnavanjih s sejano avtoregulatorno vegetacijo je primerljiva s količino pridelka iz obravnavanja avtohtone podrasti. Glede na rezultate poskusa je vpeljevanje avtoregulatorne vegetacije z različnimi cvetočimi mešanicami v vrstni prostor v sadovnjaku iz vidika zatiranja avtohtone podrasti učinkovito in nima negativnega vpliva na količino in kakovost pridelka. Keywords: jablana, vrstni prostor, avtoregulatorna vegetacija, avtohtona podrast, pridelek Published in DKUM: 07.10.2024; Views: 0; Downloads: 53
Full text (4,43 MB) |
9. Imena mesecev v slovenskem panonskem jezikovnem prostoruMarko Jesenšek, 2013, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prekmurje names of the months are different from central Slovene and closer to Pannonian kajkavian, but at the same time more distinctive and standardised. With the rare phonetic and orthographic changes from the 18th century, when they initially appeared in Prekmurje newspapers,they persist until today: sečen/svečen ,süšec, mali traven, veliki traven, risalšček, ivanšček, jakopešček, mešnjek, mihalšček, vsesvišček/svetvišček/vinšček, andrejšček, božič/prosinec. Keywords: imena mesecev, slovenščina, prekmurščina, panonski prostor, Miklošič, Franc, 1813-1891 Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 107; Downloads: 8
Link to full text This document has many files! More... |
10. Pomen sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja : magistrsko deloAna Vok, 2024, master's thesis Abstract: V teoretičnem delu magistrske naloge z naslovom Pomen sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja na podlagi analizirane literature opisujemo nasilje, vzroke zanj in njegove posledice, oblike nasilja ter nasilje v šolskem prostoru. Nadalje so predstavljeni delo šolske svetovalne službe, glavna področja in funkcije dela ter načela. Predstavljeno je delo šolske svetovalne službe v primerih nasilja in sodelovanje z zunanjimi institucijami, kamor spada tudi center za socialno delo, ki je opisan v nadaljevanju. Teoretični del je zaokrožen s teoretično analizo sodelovanja šolske svetovalne službe s centrom za socialno delo v primerih nasilja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 164 šolskih svetovalnih delavcev iz cele Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da se šolski svetovalni delavci večkrat na leto ukvarjajo z različnimi oblikami nasilja, ki ga prijavijo na center za socialno delo. Večina šolskih svetovalnih delavcev dobi ustrezno pomoč in podporo s strani centra za socialno delo, kljub opaznim izboljšavam skozi leta pa še vedno opažajo precej težav pri sodelovanju. Keywords: šolska svetovalna služba, center za socialno delo, nasilje, šolski prostor, sodelovanje Published in DKUM: 09.05.2024; Views: 195; Downloads: 106
Full text (2,39 MB) |