Search the digital library catalog

Abstract: Medijska svoboda kot del pravice do svobode izražanja ima pomembno vlogo v demokratičnih družbah, kakršne so EU in njene države članice. Pomembnost ustrezne ureditve zadevnega področja je v današnjem času vse večja, kar so prepoznali tudi glavni akterji politike EU. Glavno vprašanje, ki ga obravnava magistrska naloga, je, ali in v kakšnem obsegu ima EU pristojnosti za sprejem predpisov na področju medijske svobode. Pregled določb Pogodb hitro pokaže, da EU nima izrecnih pristojnosti na področju svobode medijev. Kljub temu je zaradi kompleksne narave medijev in njihovega stika z različnimi področji prava EU ter skladno z načelom implicitnih (domnevanih) pristojnosti mogoče pristojnosti EU na tem področju črpati iz določb Pogodb o prostem pretoku blaga in storitev, svobodi ustanavljanja, državljanstvu EU, volilni pravici, konkurenčnem pravu in državnih pomočeh ter izobraževanju in kulturi. Obravnavane pravne podlage za sprejem predpisov so v magistrski nalogi konkretizirane s pregledom obstoječe medijske zakonodaje EU in predloga Evropskega akta o svobodi medijev ter pravnih podlag za njihovo sprejetje. Poudarek v magistrski nalogi ni le na pristojnost EU pri zagotavljanju in varovanju medijske svobode, temveč tudi v primeru njenega omejevanja. V določenih primerih lahko pretirana svoboda medijev pomeni kršitev temeljnih pravic in svoboščin drugih. Podlaga za omejevanje svobode medijev s strani institucij EU so pravila o skupni zunanji in varnostni politiki EU, kar je v zaključnem delu konkretizirano z analizo konkretnega primera, odmevne sodbe Splošnega sodišča v zadevi RT France. Zaključno delo se naposled dotakne možnosti širitve pristojnosti EU na področju medijske svobode in pluralizma v prihodnosti.
Keywords: medijska svoboda, svoboda govora, prosti pretok storitev, človekove pravice, implicitne pristojnosti
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 521; Downloads: 86
Full text (538,84 KB)

Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na preživljanje prostega časa v obdobju mladostništva. Raziskave na področju prostega časa so pokazale, da je izbira dejavnosti odvisna od okoljskih in finančnih dejavnikov, veliko vlogo pri izbiri ima posameznikova osebnost, prav tako pa tudi interesi. Nekatere prostočasne dejavnosti se pri otrocih in mladostnikih odvijajo v okviru šole, druge si otroci izberejo izven okvirov šole. V obdobju mladostništva so dejavnosti v prostem času še posebej pomembne, saj se tekom obdobja intenzivno razvijata osebnost in identiteta posameznika. Do neke mere je potrebno, da so dejavnosti, ki se jih mladostniki udeležijo v prostem času, organizirane ter vodene s strani odrasle osebe. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 250 mladostnikov iz različnih srednjih šol po Sloveniji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni vprašalnik, vzorec je bil priložnostno izbran. Primerjali smo aktivnosti v prostem času med mladostniki, ki v času šolanja živijo doma, in tistimi, ki živijo v dijaškem domu. Ugotovili smo, da imajo dijaki iz dijaških domov statistično značilno bolj organiziran prosti čas v primerjavi z dijaki, ki živijo doma. Slednji več prostega časa preživijo na elektronskih napravah kot dijaki v dijaških domovih. Po rezultatih naše raziskave se dijaki, ki živijo v dijaških domovih, v prostem času bolj pogosto družijo z vrstniki, v primerjavi z dijaki, ki bivajo doma. Dijaki iz dijaških domov imajo večjo izbiro aktivnosti v prostem času kot dijaki, ki živijo doma. Potrdili smo tudi hipotezo, da je ukvarjanje z več aktivnostmi v prostem času pri vseh dijakih statistično povezano s slabšim učnim uspehom. Dijaki si prosti čas organizirajo na podlagi ostalih obveznih aktivnosti in notranje motivacije.
Keywords: prosti čas, prostočasne aktivnosti, obdobje mladostništva, dijaški domovi
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 944; Downloads: 201
Full text (2,21 MB)

Abstract: Ritem življenja je danes zelo hiter in vsaka prosta minuta, ura pomeni zelo veliko. V Sloveniji imamo srečo, da je država majhna in so vsa mesta relativno blizu, ampak še vedno nam ura vožnje do službe pomeni ogromno. Ravno zaradi tega, ker je Slovenija majhna in smo, če ni gneče na cesti, v namembnem kraju dokaj hitro, nam je zelo pomembno, da je delovno mestu kar se da blizu doma. Ni pa vedno tako in veliko ljudi se v službo vozi v sosednji kraj ali pa v prestolnico, v Ljubljano. Zanima nas, kako ljudje, ki so redno zaposleni, hodijo v službo: ali se veliko poslužujejo javnega prevoza ali se raje vozijo z osebnim avtomobilom. Poleg tega nas zanima, koliko jim je pomemben prosti čas in čas, ki ga preživijo z družino ter najbližjimi. V raziskovalnem delu smo analizirali podatke, zbrane z anketo. Ciljnih skupin nismo imeli, želeli smo čim večji vzorec. Pri nas je javni prevoz slabo organiziran, povezave in vozni redi so slabi, vlaki niso zelo hitri, poleg tega ni velike razlike v porabi denarja, če se v službo peljemo z osebnim avtomobilom. Pri osebnih avtomobilih pa nastane problem parkirnih mest. Nima vsako podjetje dovolj parkirišča za vse zaposlene, zato se določeni vozijo v službo skupaj ali pa grejo prej od doma, da najdejo brezplačno parkirišče. Veliko ljudi ima fokus na karieri in ugledu, ampak poleg tega jim ogromno pomeni tudi prosti čas, ki ga preživijo sami ali pa s svojo družino, zato se za prevoz na delo odločajo za tisti transport, ki je najhitrejši in tudi najcenejši.
Keywords: javni prevoz, družina, prosti čas, zaposleni, delovni čas
Published in DKUM: 02.04.2021; Views: 1455; Downloads: 106
Full text (2,08 MB)

Abstract: Diplomska naloga z naslovom Prepoved diskriminacije pri uveljavljanju pravice do zaposlitve na notranjem trgu EU obravnava pravice delavcev zaposlenih v tujini. Temeljna svoboščina prostega pretoka oseb zagotavlja posameznikom neomejeno iskanje in sprejetje zaposlitve v kateri koli državi članici. Ta pravica omogoča tudi priključitev družinskih članov v izbrani državi. Zaposlitev v tujini ni tako enostavna, kot se zdi na prvi pogled, saj je potrebno poznati postopke prihoda v izbrano državo, svoje pravice in obveznosti, ki se nanašajo tako na iskalce zaposlitve kot na zaposlene. Vsem delavcem se zagotavlja enaka obravnava pri zaposlovanju ter izvajanju dela, ne glede na to, v kateri državi članici so zaposleni. Prepoved diskriminacije pri zaposlovanju zahteva enakopravno dodeljevanje vseh pravic in pomoči, tako finančnih kot nefinančnih, zaposlenim in njihovim družinskim članom. Problem, ki se v praksi pojavlja je nepoznavanje vseh pripadajočih pravic pri zaposlovanju ter nepoznavanja pojma diskriminacija oz. neprepoznavanje njenih oblik s strani zaposlenih v tujini. Ne glede na prepoved diskriminacije pri zaposlovanju se ta v praksi vseeno pojavlja. Pojavlja se tudi izkoriščanje delavcev iz manj razvitih držav, postavljanje nesprejemljivih pogojev pri zaposlovanju žensk, prepoved izpovedovanja določene vere. Nekateri delavci diskriminacije zavestno ne prijavijo, saj v tem ne vidijo rešitve problema, nekateri se bojijo za svojo zaposlitev, nekateri pa je ne opazijo. Pomemben vidik je tudi obdavčitev prejetega dohodka iz naslova zaposlitve. Zaposleni v tujini so pogosto zavezani za plačilo davka v domači in gostujoči državi. Države članice so tako v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele in podpisale medsebojne pogodbe in konvencije.
Keywords: Prepoved diskriminacije, zaposlovanje, prosti pretok delavcev, pravice, družinski člani, dohodek
Published in DKUM: 01.10.2020; Views: 1025; Downloads: 100
Full text (533,28 KB)

Abstract: Magistrsko delo Kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in preživljajo prosti čas sestavljata teoretični in empirični del, ki sta vsak zase zaokrožena celota, se pa med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta. V teoretičnem delu je predstavljen fenomen prostega čas, njegov pomen, funkcije, načela, dejavnosti, dejavniki, ki vplivajo nanj, in kako ga lahko izkoristimo. Podana je analiza učnih načrtov (UN) za pouk 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja s stališča prostega časa. Predstavili smo tudi kraj Senovo. Empirični del vsebuje empirično raziskavo, s katero smo ugotovili, kako učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja (N = 87) OŠ XIV. divizije Senovo razumejo in preživljajo prosti čas. Ugotovljeno je, da anketirani učenci pomen prostega časa na splošno dobro razumejo. Prosti čas aktivno izkoriščajo in menijo, da ga imajo dovolj, kljub temu pa želijo biti pogosteje športno aktivni. Rezultati kažejo na to, da anketirani učenci informacijsko-komunikacijske tehnologije (televizija, radio, računalnik) v prostem času ne uporabljajo zelo pogosto, prav tako tudi malo berejo. Krožke in dejavnosti obiskujejo predvsem zato, ker pridobivajo nova znanja in so jim zanimivi. Anketirani učenci se najpogosteje družijo s prijatelji in družino. V kraju, kjer se anketirani učenci šolajo, je po njihovem mnenju dovolj možnosti za preživljanje prostega časa. Kljub obilici društev in organizacij v kraju pa vprašani v povprečju poznajo le eno izmed njih, redko jih obiskujejo, zato je toliko bolj jasen odgovor, ki pravi, da se občasno dolgočasijo.
Keywords: Prosti čas, Senovo, 2. VIO, kaj je prosti čas, načini preživljanja prostega časa.
Published in DKUM: 04.12.2018; Views: 1399; Downloads: 100
Full text (4,33 MB)