| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Načrtovanje visokotlačne separacije maščobnih kislin iz rastlinskih olj
Petra Kotnik, 2014, doctoral dissertation

Abstract: Predstavljeno delo obravnava raziskave na področju faznih ravnotežij, ekstrakcije in frakcioniranja maščobnih kislin v rastlinskih oljih, obogatenih s prostimi maščobnimi kislinami (FFA) pri visokih tlakih v inertnem mediju, kot je ogljikov dioksid (CO2). Podatki so ključni za nadaljnje načrtovanje visokotlačnih separacijskih procesov, saj pripomorejo k izboljšanju določenih industrijskih procesov v smeri okoljevarstva in kvalitete proizvodov. Baze podatkov že vsebujejo podatke faznih ravnotežij za sistem rastlinska olja – CO2. Zaradi širokega izbora rastlinskih olj, ki se danes nahajajo na tržišču, podatki o faznih ravnotežjih za vsa olja niso dostopni. Predvsem v literaturi ni podatkov za fazna ravnotežja pri tlakih višjih od 350 bar in podatkov o faznih inverzijah v sistemih rastlinsko olje – CO2. Delo je tako omejeno na tri rastlinska olja, ki so komercialno dostopna, to so repično olje, olje koruznih kalčkov in olje boraga. Olja so predhodno obdelana s postopkom umiljenja in na ta način obogatena s prostimi maščobnimi kislinami. Meritve faznih ravnotežij in opazovanja faznih inverzij so izvedena na sistemih FFA-obogateno repično olje – CO2, FFA-obogateno olje koruznih kalčkov – CO2 in FFA-obogateno olje boraga – CO2 v območju tlakov med 100 in 550 bar in temperaturah 35, 45, 65 in 85 °C. Vsebnost maščobnih kislin smo določili s plinsko kromatografijo in na podlagi dobljenih rezultatov določili porazdelitvene koeficiente in separacijske faktorje. Raziskave visokotlačne ekstrakcije olja iz semen s CO2 smo izvedeli na dveh naravnih materialih z visoko vsebnostjo prostih maščobnih kislin, to so semena boraga (Borago officinalis L.) in semena nočnega svetlina (Oenthera biennis L.) pri tlaku 200 in 300 bar in temperaturah 40 in 60 °C. Ekstrakcijske krivulje smo ovrednotili z dvema matematičnima modeloma, ki kar najbolje opišeta potek ekstrakcijske krivulje v območju stacionarnega prenosa snovi in v območju nestacionarnega prenosa snovi. Zaključek raziskave predstavlja frakcioniranje repičnega olja v smeri izolacije -linolenske kisline in koncentriranja FFA in -sitosterola v oljih. Pri koncentriranju FFA smo uporabili dva postopka, prvi je superkritična ekstrakcija v dveh stopnjah, ki daje zadovoljive rezultate v primerjavi s konvencionalno metodo kolonske kromatografije.
Keywords: fazno ravnotežje, ekstrakcija, separacija, ogljikov dioksid, rastlinska olja, proste maščobne kisline, beta-sitosterol, gamma-linolenska kislina
Published: 12.06.2014; Views: 1230; Downloads: 162
.pdf Full text (2,97 MB)

2.
Ekstrakcija aktivnih komponent iz semen črne kumine (nigella sativa)
Danijel Lavrič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je raziskati vpliv različnih ekstrakcijskih metod na sestavo in kvaliteto olja, pridobljenega iz semen črne kumine. Izvedli smo ekstrakcije s pomočjo Soxhletovega aparata, ultrazvočne kopeli ter superkritične ekstrakcije s CO2. Ekstrakcije s Soxhletom in ultrazvočno kopeljo smo izvedli z različnimi topili (metanol, heksan, 96 % etanol in voda). Superkritične ekstrakcije pa smo izvedli pri konstantnih tlakih (100, 200 in 300 bar) ter konstantnih temperaturah (40 °C in 60 °C). Na podlagi rezultatov ekstrakcij smo določili pri katerih pogojih dobimo največ olja iz semen. Ekstrakcijo eteričnega olja smo izvedli po Clevengerjevi metodi z vodno paro. Za analize dobljenih ekstraktov smo uporabili plinski kromatograf sklopljen z masnim spektrometrom (GC-MS). Ekstraktom smo določili vsebnost in sestavo prostih maščobnih kislin ter hlapnih komponent, s poudarkom na vsebnosti timokinona, timola in karvakrola. Pri analizah smo se omejili na tiste komponente, katerih standarde smo imeli na razpolago. V vzorcu eteričnega olja pa smo določili celotno sestavo. Rezultati kažejo, na to, da med prostimi maščobnimi kislinami v olju črne kumine, prevladujeta linolna (50 %) in oleinska (22 %) kislina. Med hlapnimi komponentami prevladuje karvakrol (do 2 %), timokinon (do 0,4 %) in timol (do 0,025 %) pa sta prisotna v nižjih koncentracijah. V eteričnem olju smo zaznali vsebnost timolkinona (1,23 %) in karvakrola (1,81 %). Timokinon, ki mu pripisujejo zdravilne učinke, je torej v olju prisoten v dokaj nizkih koncentracijah.
Keywords: črna kumina, ekstrakcija, olje, hlapne komponente, proste maščobne kisline, GC-MS
Published: 17.09.2019; Views: 45; Downloads: 12
.pdf Full text (2,87 MB)

3.
Vsebnost holekalciferola in ergokalciferola v živilih
Denisa Krevh, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Povzetek V diplomskem delu smo raziskali, če izbrana živila vsebujejo vitamin D2 (ergokalciferol), provitamin D2 (ergosterol), vitamin D3 (holekalciferol) in provitamin D3 (7-dehidroholesterol). Analizirali smo živila rastlinskega izvora: ričkovo olje, konopljino olje, posušeno konopljo, gobe (bukov ostrigar) in lucerno ter živila živalskega izvora: sir, sirotka in jajce (rumenjak in beljak). Živila smo predhodno pripravili za nadaljnje analize. Konopljo in suho lucerno smo zmleli, svežo lucerno in sveže gobe smo liofilizirali, nato zmleli, preostanek svežih gob narezali in zamrznili, prav tako tudi svežo lucerno. Sir in sirotka sta bila proizvedena na Kmetiji Krevh po postopku izdelave poltrdega sira. Jajca proste reje smo uporabili sveža. Konopljo, lucerno in gobe smo ekstrahirali po metodi ekstrakcije po Soxhletu in ekstrakcije s superkritičnim fluidom (CO2). Materialom smo določili vsebnost prostih maščobnih kislin. Ekstrakte in ostale materiale smo saponificirali po postopku za saponifikacijo zaestrenega vitamina D in nato vse vzorce (saponificirane in nesaponificirane) analizirali s tekočinsko kromatografijo z masno spektrometrijo. Znano je, da je vitamin D2 prisoten v rastlinskih živilih, vitamin D3 pa v živalskih. Iz nekaterih virov smo ugotovili, da lahko tudi rastline vsebujejo vitamin D3, ter živalski proizvodi vitamin D2, kar smo potrdili tudi z našimi analizami. Ugotovili smo, da je za določitev vitaminov in provitaminov D potrebna saponifikacija, saj je vsebnost vitamina v saponificiranih vzorcih višja. Rezultati kažejo, da je količina vitamina D, ki je topen v maščobah, povezana z vsebnostjo maščob v materialu, za nekatere primere pa smo sklepali, da je vitamin vezan na proteinske molekule.
Keywords: Vitamin D, Soxhlet ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, proste maščobne kisline, konoplja, lucerna, ričkovo olje, sir
Published: 10.10.2019; Views: 27; Downloads: 6
.pdf Full text (3,38 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica