| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 44
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
UPORABA TEMELJNE ANALIZE NA DEVIZNEM TRGU
Mitja Perko, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Temeljna analiza predstavlja instrumentarij, s katerim poskušamo razložiti številne premike v gibanju deviznega tečaja skozi daljše obdobje. Takšen instrumentarij lahko uporabimo tudi za ugotavljanje gibanja tečaja v prihodnosti — za napovedovanje. V splošnem je temeljna analiza skupek različnih teorij, ki vsaka po svoje opisujejo, kako se devizni tečaj v nekem trenutku izoblikuje. Za dobro napoved je potrebno uporabiti čim večje število teorij, ki jih vključuje temeljna analiza; le tako se lahko izognemo situaciji, kjer bi ob uporabi samo ene teorije, temeljna analiza podala manj kvalitetne napovedi. Priporočena je tudi uporaba analize pri napovedovanju na dolgi rok, saj zaradi različnih razlogov odnosi med ekonomskimi spremenljivkami in tečajem potrebujejo čas, preden se povezava nedvoumno pokaže. Kot rezultat naše sprotne analize tečaja evro/dolar tekom diplomskega dela lahko zaključimo, da večina teorij, ki so del temeljne analize, kaže na bodočo depreciacijo evra proti ameriškemu dolarju.
Keywords: devizni trg, devizni tečaj, temeljna analiza, fundamentalna analiza, napovedovanje, pariteta kupne moči, mednarodni Fisherjev efekt, določanje deviznega tečaja, monetarni pristop, trgovinski pristop, fiskalna politika, proračun, evro, dolar, jen
Published: 10.03.2021; Views: 112; Downloads: 0
This document has many files! More...

2.
Finančna pismenost in posledice pomanjkljive finanče pismenosti
Klemen Zapečnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Finančna pismenost je sposobnost posameznikovega razumevanja in zmožnost uspešnega izkoriščanja raznih finančnih veščin in instrumentov, povezanih z osebnim finančnim upravljanjem. K finančni pismenosti sodi tudi zmožnost realnega in efektivnega oblikovanja osebnega proračuna, ter nalaganje denarja v naložbe za prihodnost. Naloga finančne pismenosti je, da prispeva k osebni finančni neodvisnosti in na podlagi znanja ter informiranosti pomaga posameznikom pri sprejemanju pravilnih finančnih odločitev. V diplomskem projektu posamezne sklope finančne pismenosti opredelimo z vidika njihovih značilnosti, ter kako vplivajo na dolgoročno finančno stanje posameznikov. Podrobneje analiziramo poročilo o finančni pismenosti odraslih, ki ga je pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), proučimo pa tudi finančno pismenost v Sloveniji. V diplomskem projektu ugotavljamo, da ima svetovna populacija premalo osnovnega finančnega znanja, kar lahko vpliva ne samo na posameznikovo življenje, pač pa tudi na posamezno gospodarstvo. V delu analiziramo državne tudi programe izobraževanja na področju finančne pismenosti prebivalstva, prav tako pa proučimo tudi orodja, ki jih lahko posamezniki uporabijo v pomoč na poti do finančne neodvisnosti. Na koncu presojamo tudi posledice pomanjkljive finančne pismenosti.
Keywords: finančna pismenost, osebni proračun, finančno znanje, metodologija merjenja finančne pismenosti
Published: 19.11.2020; Views: 206; Downloads: 49
.pdf Full text (1,31 MB)

3.
Vpliv varčevalnih ukrepov vlade na izobraževanje zaposlenih v javni upravi
Mimi Jasmina Šteharnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem desetletju so se tla gospodarstva korenito zamajala, kar je povzročilo nemalo težav na območju celotne evropske unije in dlje. Tako se je tudi naša država znašla v vrtincu ukinitev, omejitev in varčevanj. Z namenom, da bi se nastala ekonomsko gospodarska škoda odpravila, je vlada Republike Slovenije sprejela Zakon za uravnoteženje javnih financ. V diplomski nalogi sem poleg varčevalnega zakona predstavila izobraževanje in usposabljanje v pravosodju, kot vejo javnega sektorja. Raziskovala sem na celotnem področju pravosodja in kot del pravosodja posamezno še dogajanje na enakem področju v Organizaciji X. Cilj diplomske naloge je bil s pomočjo primerjalne analize raziskati vpliv varčevalnega zakona na področje izobraževanja in usposabljanja v pravosodju, kot veji javnega sektorja. Zanimali so me finančni prilivi, ki so bili namenjeni za izobraževanje, število udeležencev na izobraževanjih, finančna sredstva na posameznega udeleženca, pristojni organi za izvedbo izobraževanj in oblike izobraževanj. Raziskava v diplomski nalogi zajema obdobje od 2011 do 2015. Ob zaključku diplomske naloge sem prišla do ugotovitev, da je z 185. členom Zakon za uravnoteženje javnih financ vplival na izobraževanje. V zakonu je zavedeno, da uporabniki proračuna s svojimi zaposlenimi ne smejo sklepati pogodb o izobraževanju za pridobitev izobrazbe. V Organizaciji X so bili na dogajanje pripravljeni in od leta 2007 niso sklepali formalnih pogodb o izobraževanju. Količina sredstev, namenjena za izobraževanje v Organizaciji X, je v obdobju od leta 2011 do 2013 strmo upadla, in sicer za kar 83%. Zmanjšala se je količina izobraževanj in udeležba na izobraževanjih v celotnem pravosodju, prav tako v Organizaciji X. Zaradi rebalansa proračuna je bil največji padec zaznan v letu 2012, prav tako so bile izvzete posamezne kategorije zaposlenih. Zaradi rebalansa proračuna je bilo nekaj izobraževanj izločenih iz programa ali pa so bila prestavljena v naslednje leto. V Organizaciji X so se zaposleni posledično odločali za udeležbe na internih izobraževanjih, kjer so se obravnavale teme, neposredno vezane na delo. Zmanjšalo se je število izobraževanj, ki so jih vodili zunanji izvajalci. V kasnejšem obdobju se sredstva na račun evropskih sredstev povečajo. Kljub varčevalnim ukrepom in uvedenemu zakonu, je končni cilj ostal enak, zagotoviti večjo pravno varnost državljanov s hitrejšo in kvalitetnejšo izvedbo sodnih postopkov, za samo izvedbo pa je potreben usposobljen in izobražen kader.
Keywords: izobraževanje, usposabljanje, varčevalni ukrepi, javni sektor, proračun Republike Slovenije
Published: 20.01.2020; Views: 354; Downloads: 43
.pdf Full text (572,40 KB)

4.
Razpolaganje s finančnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti
Rosana Klančnik, 2018, master's thesis

Abstract: Občine so temeljne samoupravne lokalne skupnosti. Njihov primarni namen je, da opravljajo lokalne zadeve javnega pomena. Zadeve javnega pomena so predvsem zagotavljanje javnih dobrin oz. storitev (lokalne javne službe) upravljanje z občinskim premoženjem, skrb za gospodarski razvoj, prostorski razvoj, zagotavljanje služb socialnega skrbstva, šolstva, varstva okolja, zagotavljanje in pospeševanje kulture, športa in rekreacije. Za izvajanje vseh z zakonom predpisanih nalog mora občina zagotavljati finančna sredstva bodisi, da so to njena lastna finančna sredstva, da dodatna sredstva zagotavlja država ali jih pridobi kot posojila. Občine so osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občine so pri odločanju avtonomne, s premoženjem morajo gospodariti kot dober gospodar, odločitve morajo biti sprejete v skladu s predpisi, delovanje mora biti transparentno, zagotavljati mora uresničevanje javnega interesa. Finančno premoženje občin tvorijo finančna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji in kapitalske naložbe. Viri financiranja občine so opredeljeni v zakonu o financiranju občin. Pri upravljanju in razpolaganju s finančnim premoženje pa mora spoštovati v prvi vrsti določila zakona o javnih financah, zakona o javnih gospodarskih službah, zakona o javno zasebnem partnerstvu, uredbo o razpolaganju s finančnim premoženjem in še številne druge predpise. Občina je ustanovljena s primarno nalogo zagotavljanja javnih dobrin oz. opravljanja lokalnih javnih služb. Omenjene javne službe lahko opravlja v zakonsko opredeljenih oblikah, bodisi za ustanovitvijo svojih (javnih) podjetij, bodisi s podelitvijo koncesije ali v obliki javno zasebnega partnerstva. Temeljni finančni akt občine je proračun, ki ga občinskemu svetu predloži župan. Proračun mora biti pripravljen v skladu s predpisi in osnovnimi javno finančnimi načeli. Proračun potrdi občinski svet, potrjen proračun je podlaga za izvajanje zakonsko obveznih nalog, občinskih obveznih in neobveznih programov oz. nalog, za razpolaganje s finančnimi in stvarnim premoženjem. Kljub več krat navedenemu dejstvu, da je občina pri sprejemanju odločitev v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s svojim premoženjem avtonomna, jo pri teh odločitvah omejuje kar nekaj zakonsko predpisanih pogojev oziroma tudi ovir. Eden osnovnih, glavni pogoj je, da vselej sledi javnemu interesu, za katerega pa se izkaže da je relativno širok pojem odvisen od vsakokratne interpretacije, ugotovitve obstoja in potrditve le –tega.
Keywords: lokalna samouprava, finančno premoženje, omejitve razpolaganja, proračun, proračunska načela
Published: 16.10.2018; Views: 810; Downloads: 69
.pdf Full text (526,43 KB)

5.
UPRAVLJANJE S FINANČNIMI SREDSTVI LOKALNIH SKUPNOSTI (PRIMER OBČINA VELIKA POLANA)
Katja Hozjan, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo sega na področje javnih financ na lokalni ravni, natančneje na ravni občine Velika Polana. Lokalna samouprava je eden od temeljev demokracije. Danes označuje pravico in sposobnost lokalne skupnosti, da v mejah ustave in zakonov predpiše in ureja pomemben delež javnih zadev lokalne narave z lastno odgovornostjo in v interesu lokalnega prebivalstva. Temo upravljanje s finančnimi sredstvi občine Velika Polana sem si izbrala, ker se želim kot občanka občine Velika Polana podrobneje seznaniti z njenimi nalogami, financiranjem ter porabo proračunskih sredstev. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, na teoretičen in praktičen del. Pri pisanju teoretičnega dela sem se predvsem naslanjala na veljavno zakonodajo s področja financiranja občin, ter upravljanje s finančnimi sredstvi v lokalni skupnosti. Občine morajo opraviti svoje naloge, saj so te bistvenega pomena za lokalno skupnost, za zagotovitev teh nalog pa občine potrebujejo finančna sredstva. Sistem spremljanja delovanja, ki se odraža na podlagi sprejetega proračuna, imenujemo proračunsko računovodstvo. Občinski proračun je kot eden izmed temeljnih dokumentov občine, saj podrobneje prikazuje financiranje občine. V praktičnem delu sem predstavila občino Velika Polana, analizirala sem proračun in zaključni račun občine Velika Polana za leto 2015. Na podlagi primerne podlage sem primerjala občino Velika Polana v zadnjih petih letih, ter analizirala koliko sredstev namenijo Pomurske občine za investicije.
Keywords: lokalna samouprava, financiranje občine, proračun, zakon, primerna poraba, finančna sredstva
Published: 23.05.2017; Views: 967; Downloads: 137
.pdf Full text (1,39 MB)

6.
FINANCIRANJE OBČIN - NA PRIMERU OBČINE PUCONCI
Lea Ficko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Za opravljanje svojih nalog, ter za zagotovitev samostojnosti in neodvisnosti, potrebuje lokalna samouprava dovolj finančnih sredstev. Lokalne zadeve financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolževanja. V diplomski nalogi sem v teoretičnem delu predstavila pojem občine na splošno, financiranje občin, primerno porabo, proračun, vire financiranja občin, kjer sem podrobneje predstavila lastne vire občin. Prav tako sem v teoretičnem delu še predstavila finančno izravnavo države in zadolževanje. Drugi del pa je bolj praktične narave, v njem sem prikazala izračun primerne porabe na primeru Občine Puconci, in gibanje prihodkov in odhodkov v Občini Puconci v letih 2013 – 2015 in jih tudi grafično ponazorila.
Keywords: občina, financiranje občin, primerna poraba, proračun, viri financiranja, finančna izravnava
Published: 18.11.2016; Views: 732; Downloads: 91
.pdf Full text (1,01 MB)

7.
VPLIV PORABE SREDSTEV EVROPSKE UNIJE NA ZAPOSLOVANJE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lidija Domanjko, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi obravnavam delovanje Evropskega socialnega sklada, s pomočjo katerega se državam članicam Evropske unije nudi finančna podpora za vlaganje v kadre in izboljšanje zaposlovanja, posledično pa tudi konkurenčnosti in blaginje. Vsaka država članica EU namenja precej proračunskih sredstev za brezposelne. Glede na finančno in gospodarsko krizo, ki je trajala večji del proučevanega obdobja, so ti odhodki proračuna prav tako bremenili proračunsko porabo, zato so nepovratna sredstva Evropskega socialnega sklada pomemben finančni instrument na področju zaposlovalne politike. Magistrsko nalogo sem razdelila na pet poglavij in jo obravnavala multidisciplinarno tako, da sem povezala znanja z večih pravnih področij. V uvodnem delu magistrske naloge sem opredelila problematiko predmeta raziskovanja oziroma obravnavane teme, cilje naloge, potek dela ter metode dela. V drugem poglavju sem predstavila sestavo in značilnosti proračuna EU. Proračun EU določa obseg finančnih sredstev, ki se v njem vsako leto zbirajo in s katerimi razpolagajo pristojni organi EU. Analizirala sem finančno perspektivo za obdobje 2007-2013, ki je bila sprejeta v letu 2006, katere prednostna naloga je zavzemanje za trajnostni razvoj in konkurenčnost. Predhodna finančna perspektiva je zajemala obdobje 2004-2006, in je za Slovenijo pomenila začetek ter učenje, na kakšen način črpati evropska sredstva. Za uveljavljanje sredstev za finančno perspektivo za obdobje 2007-2013 je pomembno, da so morala biti vsa izplačila izvajalcem izvršena do 31.12.2015. Trenutno smo v fazi izvajanja finančne perspektive 2014-2020, kjer je podlaga za črpanje Operativni program 2014-2020, ki ga je Evropska komisija potrdila v decembru 2014. V tem poglavju sem obravnavala tudi nastanek in namen delovanja Evropskega socialnega sklada. V osnovi je kohezijska politika namenjena premagovanju razvojnih razlik med regijami oz. doseganju uravnoteženega regionalnega razvoja, ki se izvaja preko strukturnih skladov in preko kohezijskega sklada. Podrobneje sem obravnavala področje črpanja sredstev iz Evropskega socialnega sklada v Sloveniji. V tretjem poglavju sem obravnavala trg dela in zaposlovanje v EU in v Sloveniji med leti 2007 in 2014 oziroma 2015, glede na razpoložljivost podatkov. Osnovni ukrepi politike zaposlovanja so usmerjeni v vztrajno rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti. Cilj, ki si ga je EU zastavila na področju zaposlovanja, je do leta 2020 doseči 75 % zaposlenost aktivnega prebivalstva, starega od 20 do 64 let. Vsekakor je rast zaposlenosti in zmanjševanje brezposelnosti oziroma vključevanje brezposelnih v zaposlitev eden od temeljnih makroekonomskih ciljev EU. Zaradi primerjalnega pregleda sem proučila področje črpanja sredstev Evropskega socialnega sklada v EU. Posebej sem izpostavila državo članico Avstrijo, ker je sosednja država in ker je v času moje raziskave imela eno najnižjih stopenj brezposelnosti. V četrtem poglavju sem ugotavljala, kako finančna sredstva, ki jih pridobi Republika Slovenija iz Evropskega socialnega sklada, vplivajo na politiko zaposlovanja brezposelnih oseb v Sloveniji. Za obdobje 2007-2015 sem proučevala, koliko oseb je bilo vključenih v programe Evropskega socialnega sklada, koliko jih je uspešno zaključilo omenjene programe in koliko od teh oseb je pridobilo verificirano obliko izobrazbe in se dejansko zaposlilo. V tem poglavju magistrske naloge sem obravnavala izključno programe aktivne politike zaposlovanja, ki so bili sofinancirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada in so imeli doprinos na področju zaposlovanja, usposabljanja in pridobitve izobrazbe. Ostalih programov aktivne politike zaposlovanja, ki so bili financirani izključno iz nacionalnih sredstev ali tudi iz evropskih sredstev, pa niso imeli za cilj zaposlovanja, izobraževanja ali usposabljanja, v nalogi ne obravnavam. Proučevala sem vsebino programov oz. operacij Evropskega socialnega sklada po posameznih letih, od leta 2007 do leta 2015.
Keywords: Evropski socialni sklad, Evropska unija, proračun EU
Published: 18.11.2016; Views: 853; Downloads: 93
.pdf Full text (2,76 MB)

8.
DAVČNI UČINKI POSLOVNIH CON NA PRORAČUN OBČIN SPODNJEPOSAVSKE REGIJE
Aleksander Denžič, 2016, master's thesis

Abstract: Četudi poslovne cone v splošnem prepričanju predstavljajo vse bolj priljubljen razvojni instrument, še vedno obstaja negotovost, povezana z dokazi učinkovitosti investiranih sredstev. Iz tega naslova je bilo moje zanimanje usmerjeno v ugotavljanje davčnega učinka izgradnje poslovnih con na proračun občin spodnjeposavske regije v obdobju po vključitvi Republike Slovenije v Evropsko unijo. Magistrska naloga odgovarja na temeljno vprašanje, in sicer ali občine spodnjeposavske regije z vlaganjem v izgradnjo poslovnih con uresničujejo zastavljene strateške razvojne cilje, in ali se, posledično, občinska in evropska finančna sredstva, ki so bila vložena v izgradnjo in opremo poslovnih con, dejansko tudi vračajo nazaj v proračun občin skozi davčne prihodke. Z analizo primera sem prikazal davčno-pravne učinke poslovnih con na podlagi vračanja vloženih sredstev v proračune občin prek davčnih prihodkov. S tem namenom sem proučil pravne podlage in s študijo primera analiziral vpliv slovenske davčne zakonodaje na učinke poslovnih con v regiji, ter ob tem primerjal davčne učinke spodnjeposavske regije in regije Zvezna dežela Koroška. Izhajajoč iz analize obsega, zasedenosti in poslovanja poslovnih con v spodnjeposavski regiji, le-te ne uresničujejo deklariranih zastavljenih razvojnih ciljev. Posledično temu, večina poslovnih con v spodnjeposavki regiji, za razliko od občin v Zvezni deželi Koroški, nima pozitivnega davčnega učinka. Tovrstna analiza oziroma primerjalna analiza za obravnavane občine spodnjeposavske regije ter Zvezne dežele Koroške doslej še ni bila opravljena. Prispevek naloge je izvirne narave in lahko pripomore k odločitvam o nadaljnjih izgradnjah poslovnih con v Posavju in širše v Republiki Sloveniji, saj je v nalogi predstavljen model ugotavljanja učinkovitosti poslovnih con z vidika davčnih učinkov mogoče prenesti tudi na druge občine/regije. Hkrati pa ima študija tudi praktično uporabno vrednost predvsem za vodstva občin spodnjeposavske regije.
Keywords: regionalna politika, poslovne cone, davčni učinki, finančni učinki, proračun, razvojni cilji, spodnjeposavska regija, Zvezna Dežela Koroška.
Published: 18.10.2016; Views: 664; Downloads: 105
.pdf Full text (2,22 MB)

9.
Sistem financiranja javnih zavodov - domov za ostarele s sredstvi oskrbovancev
Andrej Hudi, 2016, master's thesis

Abstract: Aktualna demografska slika v Sloveniji in v večini gospodarsko razvitih držav kaže, da se v zadnjih letih močno povečuje delež starejših prebivalcev, pri čemer posledično narašča tudi delež takih, ki potrebujejo posebno nego in oskrbo v institucionalnih oblikah varstva v domovih za ostarele. Države se po nedavni finančni in gospodarski krizi soočajo s pomanjkanjem sredstev za zagotavljanje socialne in zdravstvene oskrbe v domovih za ostarele. V magistrski nalogi se v zvezi s socialno varnostjo posvečam vprašanju financiranja domov za ostarele, in sicer se osredotočam na tisti del financiranja, ki ga krije občina v imenu oskrbovancev, ki imajo premoženje, vendar jim le-to v času življenja ne prinaša dohodka, da bi si lahko plačali oskrbnino v domu za ostarele. Na primeru kritja stroškov oskrbe v domu za ostarele s strani občine podrobneje proučujem problematiko strukture proračuna občine in jo presojam z vidika usklajenosti porabe sredstev za pokrivanje stroškov oskrbe v domovih za ostarele in virov za njihovo financiranje. Kot vir financiranja za pokrivanje stroškov oskrbe, ki jih krije občina namesto oskrbovancev, občina pridobi nepremičnine oskrbovancev (stvarno premoženje). Omenjeni način financiranja presojam z vidika proračunskega poslovanja, predvsem proračunskih načel, kijih morajo občine upoštevati pri pripravi svojih proračunov. Poleg preverjanja upoštevanja predpisanih proračunskih načel v nalogi proučujem predvsem primernost navedenega načina poplačila oskrbnine s proračunskega vidika. Hkrati tudi presojam, ali je v primerih, ko država na nepremičnino vpiše zaznambo o prepovedi razpolaganja, Slovenija še lahko opredeljena kot socialna država. Z vpisom prepovedi razpolaganja z nepremičninami in njihovo kasnejšo (morebitno) prodajo, si namreč država želi zagotoviti povračilo stroškov, ki jih je imela s pokrivanjem oskrbe v domovih za ostarele za tiste oskrbovance, ki sami tega niso zmogli. Ukvarjam se z vprašanjem, ali se v takšnih primerih socialna pomoč ne spreminja v neke vrste socialno posojilo. Končne izsledke in opredelitve do tez naloge podajam v zadnjem poglavju naloge o sklepnih ugotovitvah.
Keywords: socialna varnost, staranje prebivalstva, domovi za ostarele, oskrba, nega, občina, proračun, proračunska načela, socialna pomoč, socialno posojilo, zaznamba na nepremičnini
Published: 10.10.2016; Views: 1560; Downloads: 219
.pdf Full text (1005,56 KB)

10.
Brezplačne trženjske kapacitete novih medijev
Matjaž Germ, 2016, undergraduate thesis

Abstract: S razmahom svetovnega spleta se je spremenil tudi način trženjskega komuniciranja. Z vedno bolj intenzivno penetracijo spletnih platform v medijske kolače in strategije pa se v veliki meri spreminja tudi samo oglaševanje. Novi mediji predstavljajo platforme, ki so brezplačne ali poceni, dostop do njihove uporabe pa je povezan samo z dostopom do interneta. Oglaševanje na teh platformah je tako mogoče tudi brez visokih stroškov medijskih zakupov. V diplomski nalogi bomo preučili potenciale in priložnosti, ki jih ponujajo opisane platforme in ugotovil možnosti za njihovo izkoriščanje s strani organizacij, ki nimajo na voljo obsežnih trženjskih proračunov in sredstev.
Keywords: trženjsko komuniciranje, novi mediji, svetovni splet, medijski proračun
Published: 28.09.2016; Views: 956; Downloads: 72
.pdf Full text (2,54 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica