| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 14
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Formuliranje paracetamola v polimere s superkritičnimi plini
Nina Urbič, 2019, master's thesis

Abstract: Cilj magistrske naloge je bil določiti topnost učinkovine paracetamol v superkritičnih plinih. V naši raziskavi smo uporabili argon, propan in ogljikov dioksid. V visokotlačni celici smo spreminjali temperaturo in tlak ter spremljali kako se obnaša paracetamol v superkritičnih plinih, ki združujejo lastnosti plinov in tekočin. Paracetamol smo si izbrali zato, ker je ena najbolj razširjenih aktivnih snovi na svetu in jo najdemo v najbolj razširjenih farmacevtskih protibolečinskih izdelkih, ki jih lahko dobimo brez recepta. Topnost paracetamola smo določili s statično – analitično metodo, z jemanjem vzorcev iz zgornje faze, saj je le - ta bogata s plinom. Ugotovili smo, da je topnost paracetamola v vseh treh plinih (argon, propan in ogljikov dioksid) skoraj povsem neodvisna od temperature, narašča pa s tlakom oziroma z višanjem gostote plina. Z uporabo postopka visokotlačne mikronizacije PGSSTM smo paracetamol vezali na biopolimer trilaurin s pomočjo ogljikovega dioksida kot topila. Ogljikov dioksid je deloval kot plastifikator. Molekule plina se z lahkoto vrinejo med verige polimera in povzročijo znižanje viskoznosti polimernega nosilca ter s tem povečajo prosti volumen polimera. S spreminjanjem tlaka ter temperature lahko vplvamo na lastnosti produkta mikronizacije; na porazdelitev por, njihovo velikost in obliko. S pomočjo tehnike PGSSTM smo zmanjšali velikost delcev in tako povečali površino materiala in posledično izboljšali profil raztapljanja učinkovine.
Keywords: paracetamol, superkritični plini, biopolimer, ogljikov dioksid, argon, propan
Published: 02.04.2019; Views: 673; Downloads: 54
.pdf Full text (1,16 MB)

2.
Izolacija aktivnih komponent iz semen chia z uporabo različnih tehnik ekstrakcije
Polona Palčnik, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Superkritična ekstrakcija zaradi mnogih pozitivnih lastnosti nadomešča druge ekstrakcijske metode v prehrambeni, kozmetični, farmacevstki in kemijski industriji ter v industriji pijač. V zadnjem času se prehrambena industrija močno nagiba k uporabi tako imenovanih superživil oz. super hrane. Mednje spadajo tudi chia semena, saj so bogata z vitamini, minerali, antioksidanti in esencialnimi maščobami. V diplomskem delu smo izvedli ekstrakcijo maščobnih kislin iz belih chia semen. Kot alternativo ekstrakciji z organskimi topili, ki dajo produkt, obremenjen s topilom in so posledično potrebni nadaljnji postopki odstranjevanja topila iz produkta, smo uporabili ekstrakcijo s sub- in superkritičnimi fluidi. Najprej smo izvedli ekstrakcijo olj iz semen s heksanom. Uporabili smo metodo ekstrakcije po Soxhletu. Sledila je subkritična ekstrakcija s propanom. Spremljali smo izkoristek ekstrakcij in ugotovili, da smo najvišjega dosegli pri subkritični ekstrakciji, pri pogojih P = 300 bar in T = 60°C. Izkoristek ekstrakcije po Soxhletu pa je bil primerljiv. Analizo antioksidativne učinkovitosti smo izvedli z radikalsko metodo DPPH*, za določevanje esencialnih maščobnih kislin smo uporabili plinsko kromatografijo. Ugotovili smo, da oljni ekstrakti iz semen chie nimajo visokega antioksidativnega potenciala, vsebujejo pa visok delež esencialnih maščobnih kislin. Na vsebnost maščobnih kislin v ekstraktu vplivajo sprememba tlaka in temperature ter polarnost topila. Nepolarnost propana in heksana je na ekstrakte vplivala tako, da so vsebovali visok delež maščobnih kislin, antioksidativen potencial pa je bil nizek.
Keywords: subkritična ekstrakcija, propan, heksan, maščobne kisline, chia semena
Published: 12.11.2018; Views: 725; Downloads: 73
.pdf Full text (3,20 MB)

3.
TOPNOST ORGANSKIH TOPIL V PLINIH PRI NIZKIH TLAKIH
Nina Urbič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je izmeriti ravnotežne topnosti organskih topil v plinih pri nizkih tlakih. Za sistema ogljikov dioksid-metil acetat ter propan-propil acetat smo raziskali fazno obnašanje, kar pomeni vpliv tlaka in temperature na mešljivost, topnost in morebitno inverzijo faz v sistemu. Topnosti smo določili s statično-analitično metodo pri temperaturah 40°C, 60°C in 80°C v visokotlačni optični celici v območju tlakov od 10 bar do 60 bar. Nato smo z ustreznimi računalniškimi orodji izračunali topnost ter določili vpliv temperature in tlaka na topnost. Opazimo, da lahko že z majhnimi spremembami tlaka in temperature povzročimo velike spremembe gostote fluida ter s tem njegove sposobnosti raztapljanja oz. različne topnosti snovi v super kritičnem topilu. Rezultati so podani v obliki tabel in grafov, ki prikazujejo topnost v masnih deležih kot funkcijo tlaka, temperature oz. gostote plina.
Keywords: binarni sistemi, metil acetat, propil acetat, propan, ogljikov dioksid, topnost
Published: 04.10.2016; Views: 882; Downloads: 45
.pdf Full text (2,63 MB)

4.
Ekstrakcije bioloških materialov s subkritičnimi in superkritičnimi fluidi
Darija Cör, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Tehnologije s superkritičnimi fluidi omogočajo pridobivanje produktov, z lastnostmi, ki jih je s klasičnimi postopki zelo težko ali celo nemogoče doseči. Visokotlačni procesi, kot je na primer postopek superkritične ekstrakcije, predstavljajo alternativo za izolacijo snovi iz G. lucidum z visoko biološko aktivnostjo. V prvem delu doktorske disertacije smo s pomočjo klasične ter superkritične ekstrakcije iz medicinske gobe G. lucidum skušali izolirati komponente z biološko aktivnostjo. Ekstrakcije smo izvedli iz zasnov trosnjakov t.i. primordijev ter iz zrelih trosnjakov gobe G. lucidum. Osredotočili smo se na »in vitro« biološke aktivnosti ekstraktov. Ekstraktom smo določili antioksidativno aktivnost po dveh različnih metodah. Prav tako smo določali še celokupne fenole, celokupne polisaharide ter proteine. Določili smo tudi inhibicijo encima acetilholinstearaze (AChE). Ekstraktom, ki smo jih pridobili s pomočjo superkritične ekstrakcije s CO2 smo določili »in vitro« protitumorsko aktivnost na HUVEC (Human Umbilical Vein Endothelial Cells - endotelijske celice iz popkovnične vene) ter na CaCo-2 (Caucasian colon adenocarcinoma - rakave celice debelega črevesa) celičnih linijah. V drugem pa smo se osredotočili na raziskovanje faznih ravnotežij β-karotena v subkritičnih in superkritičnih fluidih. V primeru ekstrakcije karotenoidov je potrebno le te iz rastlinskega tkiva hitro izolirati, da se izognemo oksidativni in encimski degradaciji. Glavni predstavnik karotenoidov je β-karoten. Nahaja se v številnih rastlinskih in živalskih tkivih, zato se ga da izolirati iz tkiv tudi s pomočjo uporabe SCF. Za načrtovanje visokotlačnih kemijskih procesov, kot je na primer ekstrakcija s SCF, je poznavanje in hkrati tudi razumevanje faznih ravnotežij ključnega pomena. Naš namen je bil v prvi vrsti določiti ravnotežne topnosti čistega β-karotena v sub- in superkritičnih fluidih (CO2 ter propanu). V nadaljevanju pa smo raziskovali fazna ravnotežja trikomponentnega sistema β-karotena – triolein – SC-CO2 v določenem tlačnem območju in pri različnih temperaturah. Dobljene rezultate o topnosti smo korelirali s Chrastilovim topnostnim modelom.
Keywords: goba G. lucidum, superkritična ekstrakcija, klasična ekstrakcija, antioksidativnost, anti-AChE aktivnost, protitumorna aktivnost, topnosti, sub-kritični propan, superkritični CO2, β-karoten, glicerol trioleat, Chrastil-ov korelacijski model topnosti.
Published: 26.04.2016; Views: 1581; Downloads: 318
.pdf Full text (3,11 MB)

5.
Določanje termodinamskih lastnosti dvofaznih sistemov pri visokih tlakih ob uporabi nekonvencionalnih superkritičnih fluidov
Valentina Špes, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil določiti termodinamske in transportne lastnosti binarnega sistema polietilen glikol (PEG)/propan za dve različni molski masi polietilen glikola: 10 000 g/mol (PEG 10 000) in 35 000 g/mol (PEG 35 000). Določili smo talilno krivuljo s pomočjo modificirane kapilarne metode v visokotlačni optični celici od 0 MPa do 30 MPa in izračunali difuzijske koeficiente z metodo zunanje tehtnice pri 70 °C. Podatke o temperaturah tališč, pridobljenih s kapilarno metodo, smo primerjali s podatki iz literature in dobili podoben trend obnašanja talilne krivulje. Z uporabo različnih superkritičnih fluidov (SCF), lahko spreminjamo potek talilne krivulje. Sistem z ogljikovim dioksidom ima najbolj izrazit temperaturni minimum, medtem ko je temperaturni minimum najmanj izrazit pri uporabi argona, talilna krivulja propana pa se nahaja med talilnima krivuljama za argon in ogljikov dioksid. Difuzijske koeficiente, ki smo jih dobili z metodo zunanje tehtnice, smo prav tako primerjali z literaturo in ugotovili, da molska masa bistveno ne vpliva na vrednost difuzijskega koeficienta, večji vpliv ima tlak. Pri določenem tlaku doseže krivulja difuzijskih koeficientov v odvisnosti od tlaka maksimalno vrednost, razlog za to je, da se pri teh pogojih v vzorcu polimera raztopi maksimalna količina fluida. Primerjali smo tudi difuzijski koeficient v odvisnosti od vrste fluida in ugotovili oz. potrdili, da na vrednost difuzijskega koeficienta vpliva premer kot tudi lastnosti (polarnost, razvejanost itd.) molekule fluida. Ker je molekula ogljikovega dioksida manjša od molekule propana, so bile vrednosti difuzijskih koeficientov sistema z ogljikovim dioksidom večje. Pridobljeni podatki in primerjave so bistvenega pomena za načrtovanje novih, boljših procesov.
Keywords: temperatura tališča, difuzijski koeficient, propan, polietilen glikol, superkritični fluid
Published: 30.10.2015; Views: 775; Downloads: 69
.pdf Full text (3,09 MB)

6.
Superkritična ekstrakcija sorte oljne buče - Gleisdorfska Golica
Leon Lang, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Konvencionalna ekstrakcija je še vedno primarna metoda, ki jo uporabljamo za ekstrahiranje olja iz različnih semen, medtem, ko je pri tej diplomski nalogi bila izbrana alternativna metoda konvencionalni metodi, to je ekstrakcija z uporabo superkritičnih in subkritičnih fluidov. Uporaba superkritične ekstrakcije (SCE) ima kar nekaj pozitivnih lastnosti, med drugim tudi to, da končni produkti ne vsebujejo ostankov topil. Laboratorijsko delo je bilo razdeljeno na tri dele. Prvi del je obsegal ekstrahiranje bučnega olja sorte – Gleisdorfska golica z uporabo visokotlačne ekstrakcijske naprave, pri čemer smo kot topilo uporabljali superkritični ogljikov dioksid ter subkritični propan. Z namenom preučevanja kinetike ekstrakcije, smo pri obeh topilih spreminjali temperaturo in tlak, ter tako ugotavljali kako ta dva parametra vplivata na hitrost in izkoristek ekstrakcije. V drugem delu eksperimenta smo s pomočjo saponifikacije hidrolizirali maščobe in pri tem dobili soli maščobnih kislin, ki smo jih nato v tretjem delu laboratorijskega eksperimenta analizirali z uporabo plinske kromatografije (GC) in tako določili vsebnost prostih maščobnih kislin v ekstraktih. Na podlagi vseh opravljenih meritev smo na koncu lahko določili optimalne pogoje ekstrahiranja in izbrali primerno topilo, ki je dalo največje izkoristke. Rezultati so pokazali, da se olje bučnih semen veliko bolje topi v propanu, kar smo opazili tudi med samim eksperimentom na podlagi barve ekstrakta, ki je v primeru uporabe superkritičnega ogljikovega dioksida bila rjavo – rumena, medtem ko pri ekstrakciji s subkritičnim propanom temno zelena. Izkoristki ekstrakcije so bili nad 30 %, vendar pri propanu v povprečju nekoliko višji (do 37 %) v primerjavi z ogljikovim dioksidom (do 34 %). Izkazalo se je tudi, da izkoristki ekstrakcije naraščajo z višanjem temperature in večanjem tlaka.
Keywords: Gleisdorfska golica, superkritična ekstrakcija, CO2, propan, saponifikacija, plinska kromatografija
Published: 22.10.2015; Views: 1343; Downloads: 153
.pdf Full text (1,98 MB)

7.
SUPERKRITIČNI FLUIDI KOT MEDIJ ZA PROCESIRANJE IN SINTEZO POLIMEROV
Denis Čuček, 2015, doctoral dissertation

Abstract: V zadnjih letih se za naprednejše korozijske zaščite raznih kovinskih konstrukcij in naprav uporabljajo med drugim v veliki meri polietileni (PE), ki so zaradi svojih kemijskih in fizikalnih lastnosti še kako zanimivi. Njihova uporaba je vedno bolj zaželjena in razširjena v industrijah praškastih premazov (barve, laki), kjer velik omejitveni faktor predstavljajo okolju nevarne hlapne organske spojine (HOS, ang. volatile organic compound - VOC). Trend po svetu in predvsem v Evropi je zadnje čase naravnan k zeleni kemiji in k pridobivanju izdelkov visoke tržne vrednosti s praktično ničelno oz. minimalno vsebnostjo organskih spojin pri procesiranju in izdelavi produktov. Ker ogljikov dioksid (CO2) konvencionalnim topilom že vrsto let predstavlja odlično alternativo, smo v prvem sklopu doktorske disertacije za potrebe načrtovanj različnih visokotlačnih procesov izvedli preliminarne raziskave za polietilene nizke in visoke gostote, saj pri obsežnem pregledu strokovne znanstvene literature teh podatkov nismo zasledili oz. jih je v okrnjeni obliki zelo malo. Glavni cilj prvega sklopa doktorske raziskave je pridobitev podatkov o faznih ravnotežjih trdno-tekoče (S-L) za polietilene, topnost in difuzivnost plina (fluida) CO2 v polietilenih. Pridobljeni podatki so ključnega pomena in služijo za načrtovanje procesiranja s polietileni. Raziskali smo obnašanje in zmožnost procesiranja polietilenov v sub- in superkritičnih fluidih (CO2, propan). Fazna ravnotežja trdno-tekoče (S-L) za polietilen nizke gostote (LDPE) in polietilen visoke gostote (HDPE) smo raziskali v atmosferi ogljikovega dioksida (CO2) in propana. Meritve smo izvajali v območju tlaka od 0 do 90 MPa. S pomočjo magnetne suspenzijske tehtnice (MSB) smo raziskali topnost in difuzivnost ogljikovega dioksida v polietilenih v območju tlaka od 0 do 30 MPa pri temperaturi 373 K (100 °C). Topnost fluida v polietilenih je pogojena s tlakom in/ali temperaturo in povzroča običajno nabrekanje materiala, prav tako pa se s topnostjo plina povečuje polimeru masa. Posledično se polimerom zaradi tega zniža viskoznost in temperatura tališča. V atmosferi ogljikovega dioksida na tališče LDPE medsebojno vplivata učinek raztapljanja plina v polimer in učinek hidrostatičnega tlaka, ki med seboj konkurirata. V atmosferi propana smo zasledili obraten trend, pri čemer hidrostatični tlak ni bil tako izrazit. Učinek raztapljanja propana prevladuje nad učinkom hidrostatičnega tlaka. Za HDPE je učinek hidrostatičnega tlaka izražen v celotnem območju tlaka CO2, medtem ko v propanu učinek raztapljanja plina nad hidrostatičnim tlakom prevladuje. Polietilenom se tališče v propanu glede na medij CO2 v povprečju zniža za 17 K.Iz pridobljenih podatkov MSB je razvidno, da topnost CO2 v polietilenih z višanjem tlaka narašča in doseže najvišje vrednosti za PE nizke gostote, najnižje vrednosti pa za PE visoke gostote. V drugem sklopu doktorske disertacije smo se osredotočili na raziskave nove tehnike sinteze biorazgradljivega polimera poli(propilen fumarata) (PPF) v superkritičnem ogljikovemu dioksidu (scCO2). PPF bi lahko v biomedicinskih aplikacij služil kot potencialen material za umetno maso in substitut človeškim kostem (implantat), v katerega bi se vraščale celice, ali pa bi služil kot material za sproščanje zdravilnih učinkovin. Predvsem nas je zanimalo ali sinteza PPF v odsotnosti katalizatorjev v scCO2 sploh poteče. Izkazalo se je, da je scCO2 odličen medij za kemijsko sintezo PPF.Poznana je cela vrsta klasičnih (konvencionalnih) sintez, ki se med seboj bistveno ne razlikujejo. Vsem tehnikam sinteze je skupna problematika katalizatorjev in konvencionalnih organskih topil, ki v nadaljevanju sinteze služijo za čiščenje produkta.
Keywords: polietilen, sub- in superkritični ogljikov dioksid, propan, poli(propilen fumarat), fazna ravnotežja trdno-tekoče in para-tekoče, magnetna suspenzijska tehtnica, tkivno inženirstvo in tehnologija kostnih nadomestkov.
Published: 29.05.2015; Views: 1842; Downloads: 255
.pdf Full text (7,05 MB)

8.
EKSTRAKCIJA RDEČE PAPRIKE S SUPEKRITIČNIM OGLJIKOVIM DIOKSIDOM IN TEKOČIM PROPANOM
David Trokšar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Ta študija obsega enostopenjske in dvostopenjske ekstrakcije zmlete paprike s superkritičnim ogljikovim dioksidom (SC-CO2) in s tekočim propanom. Opazovali smo vpliv obratovalnih pogojev (temperatura in tlak) na izkoristek ekstrakcije, barvno intenziteto ekstrakta paprike (oleorezin) in na vsebnost totalnih karatenoidov v oleorezinu. Obratovalni pogoji enostopenjskih ekstrakcij s SC-CO2 so bili tlak 300 bar ter temperatura 40 °C, 60 °C in 80 °C, enostopenjskih ekstrakcij s propanom pa tlak 100 bar, 150 bar in 200 bar ter temperatura 40 °C in 60 °C. Pri dvostopenjskih ekstrakcijah smo papriko v prvi stopnji ekstrahirali s SC-CO2 pri 150 bar in 40 °C, v drugi stopnji pa s SC-CO2 pri 300 bar in 60 °C oziroma s propanom pri 100 bar in 40 °C. Izvedli smo tudi tankoslojno kromatografijo (TLC) ekstraktov. S sejalno analizo zmlete paprike smo določili velikost najpogosteje zastopanega zrna in velikost medianskega zrna. Z matematičnim modelom na osnovi 2. Fick-ovega zakona smo modelirali ekstrakcijske krivulje in izračunali difuzijske koeficiente topljencev.
Keywords: rdeča paprika, karotenoidi, ekstrakcija, superkritični fluidi, propan, ogljikov dioksid
Published: 09.05.2012; Views: 2282; Downloads: 125
.pdf Full text (3,69 MB)

9.
PRIDOBIVANJE PRAŠKASTIH PRODUKTOV S POMOČJO SUPERKRITIČNIH FLUIDOV
Denis Čuček, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali mikronizacije zmesi barvil iz malinovega soka in različnih nosilcev s superkritičnim CO2 in mikronizacije ter lastnosti dveh polimerov (polietilen nizke gostote) s superkritičnim CO2 in superkritičnim PROPANOM. Na polimerih smo opravili preliminarne raziskave. Raziskali smo lastnosti njunih tališč in obnašanje pri izpostavitvi visokemu tlaku in temperaturi v propanu. Osredotočili smo se na uporabo šaržne in kontinuirane PGSSTM metode. Mikroniziranim vzorcem barvil malininega soka smo izmerili povprečno velikost nastalih delcev.
Keywords: mikronizacija, superkritični fluidi, PGSSTM, CO2, propan, polimeri, tristearat
Published: 08.09.2011; Views: 1715; Downloads: 200
.pdf Full text (3,58 MB)

10.
Topnost rastlinskih olj v zgoščenih plinih
Neven Tutnjević, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je bila izmerjena topnost rastlinskih olj (sončnično, sojino, kokosovo in palmino olje) v zgoščenih plinih. Topnost sončničnega in sojinega olja v propanu smo merili pri temperaturah 25 in 40oC ter pri tlakih od 1 do 20 bar, topnost sončničnega in sojinega olja v žveplovem heksafluoridu pri temperaturah 25 in 40oC ter tlakih od 1 do 500 bar in topnost palminega in kokosovega olja v žveplovem heksafluoridu pri temperaturah 40 in 60 oC pri tlakih od 1 do 500 bar s pomočjo statično-analitične metode. Izmerjeni podatki nam služijo za načrtovanje visokotlačnih procesov.
Keywords: fazna ravnotežja, rastlinska olja, sub in superkritični fluidi, propan, žveplov heksafluorid
Published: 31.03.2011; Views: 2254; Downloads: 180
.pdf Full text (1,68 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica