Search the digital library catalog

Abstract: Voznik je ključni del prometnega sistema in glavni razlog za nastanek prometne nesreče, saj lahko v veliki večini vzrok za kritične situacije v prometu najdemo na strani voznika. Motnje, ki vplivajo na voznika med vožnjo, so vedno večja težava. Pri sprejemanju informacij o prometnem okolju in dogajanju predstavlja vizualna pozornost najpomembnejši kanal pridobivanja relevantnih informacij, zato so motnje voznika, ki vplivajo na njegovo vizualno zaznavanje ali procesiranje vizualnih informacij, najpomembnejše z vidika zagotavljanja in ohranjanja varnosti vožnje. Glavni cilj doktorske naloge je bil analizirati in med seboj primerjati 15 potencialnih motenj vizualne pozornosti voznika, ki se pojavljajo znotraj vozila. S tem smo zapolnili raziskovalno vrzel, ki je temeljila predvsem na pomanjkanju raziskav, ki bi omogočale medsebojno primerjavo vpliva motenj vizualne pozornosti na iste osebe in ki bi istočasno z enako metodologijo preverjala večji nabor motenj znotraj vozila. Raziskava je potekala tako, da smo na podlagi ugotovitev obsežnega pregleda literature zasnovali in izvedli terenski eksperiment, kjer smo 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila, ki so povezane z uporabo mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), iskanjem stvari v avtomobilu ali nastavljanjem ali upravljanjem s sistemi v avtomobilu. Ob tem smo snemali njihovo vidno polje in z napravo za sledenje pogledu ugotavljali njihovo smer gledanja. S tem smo po obdelavi podatkov o smeri gledanja med vožnjo pridobili metrike, ki opisujejo vizualno pozornost voznikov in zajemajo informacije o njihovih pogledih, fiksacijah ter smeri gledanja. Na podlagi statističnih analiz smo rezultate interpretirali v luči varne vožnje, prometne varnosti in implikacij za transport na splošno. Glavni izsledek naloge je dejstvo, da vizualno pozornost voznikov najbolj zmotijo aktivnosti znotraj avtomobila, ki jih navadno opravljajo brez razmišljanja o posledicah in se nanašajo predvsem na nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Najdaljši odstotek trajanja pogledov in fiksacij stran od za vožnjo pomembnih področij med opravljanjem naloge se je pojavilo pri nalogah nastavitve klimatskega sistema, navigacijskega sistema ter nastavljanju radia. Pri vseh nalogah se je pojavila tunelizacija smeri gledanja skozi vetrobransko steklo po horizontalni osi v primerjavi s kontrolnim segmentom vožnje, pri večini nalog pa tudi po vertikalni osi. Kot naloge, ki so z vidika odvrnjene vizualne pozornosti stran od vetrobranskega stekla kot ključnega področja za spremljanje prometnega okolja in dogajanja najbolj problematične, so se pokazale naloge uporabe mobilnega telefona, ki zahtevajo vizualno interakcijo z napravo, ter naloge, ki vključujejo nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Prednjačijo branje in pošiljanje SMS-sporočila ter ogled posnetka na mobilnem telefonu, nastavitev navigacijskega sistema in radia ter nastavljanje stranskih ogledal. Pri teh nalogah je namreč rangiranje pokazalo jasno umestitev med najbolj problematične izmed 15 nalog, s katerimi so se srečali vozniki med testiranjem, hkrati pa so pri teh nalogah vozniki na vetrobransko steklo gledali manj kot 30 % časa opravljanja celotne naloge. Rezultati raziskave kažejo, da poleg motenj znotraj vozila, ki jih poznamo vsi, enakovredno ali še večjo težavo z vidika vpliva na vizualno pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje predstavljajo tiste motnje in aktivnosti, o katerih navadno ne razmišljamo kot o potencialno nevarnih in jih tudi izobraževalne kampanje ne umeščajo v svoje nabore. Še posebej je to relevantno v sferi poklicnih voznikov, saj so ti med svojim delom izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila zaradi same narave dela in opreme, ki jo pri njem uporabljajo. Prav tako pa so pogosteje pod vplivom drugih dodatnih dejavnikov, ki potencialno zmanjšujejo njihovo pozornost in odzivnost na dogajanje v prometu, kot na primer utrujenost ali motnje kognitivne pozornosti.
Keywords: prometna varnost, varna vožnja, vizualna pozornost, motnje voznika, sledenje pogledu
Published: 04.03.2021; Views: 83; Downloads: 16
Full text (10,07 MB)

Abstract: V zaključni nalogi je predstavljena in analizirana problematika štirikrakega križišča na državni cesti R1 221 v Hrastniku. Pregled ceste je narejen s pomočjo smernic za pregledovanje varnosti cest, katerih namen je ugotavljanje nepravilnosti obravnavanega križišča ter podajanje rešitev za odpravo le teh. Poleg pregleda je narejena analiza horizontalne in vertikalne signalizacije ter prometnih nesreč. Ugotovljeno je, da so talne označbe dotrajane, obravnavano križišče predstavlja nevarnost za vse udeležence v prometu zaradi neprilagojene hitrosti vozil na GPS ter nepreglednosti. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti so predlagane kratkoročne in dolgoročna rešitev. Rešitev vidimo v krožnem križišču, saj je analiza pokazala, da bi se varnost v prometu z umestitvijo krožnega križišča izboljšala.
Keywords: prometna varnost, krožno križišče, državna cesta
Published: 02.07.2020; Views: 244; Downloads: 29
Full text (4,57 MB)

Abstract: Diplomska naloga predstavlja stanje na področju prometne varnosti otrok, starih do 18 let in ukrepe, s katerimi bi se stanje lahko izboljšalo. Opisan je razvoj otrokovih sposobnosti za varno sodelovanje v prometu ter sistemi in projekti, ki pripomorejo k večji prometni varnosti. S pomočjo opravljene analize je ugotovljeno, da se je število prometnih nesreč otrok med letoma 2014 in 2018 zmanjšalo. Otroci so bili največkrat udeleženi v prometnih nesrečah kot potniki v avtomobilu in so največkrat utrpeli lažje telesne poškodbe. Analiza je pokazala, da sta najpogostejša vzroka prometnih nesreč neupoštevanje pravil o prednosti in neprilagojena hitrost. Glede na opravljeno analizo so podani predlogi, kako zmanjšati možnosti za prometne nesreče in s tem izboljšati prometno varnost otrok.
Keywords: otroci, prometna varnost, analiza prometnih nesreč
Published: 06.11.2019; Views: 448; Downloads: 32
Full text (2,30 MB)

Abstract: Predmet obravnave magistrskega dela je analiza križišča v mestu Karlovac na Hrvaškem. Zaradi izgradnje obvoznice staromestnega jedra »Zvijezda« v Karlovcu bo obravnavano križišče dobilo novo vlogo v cestnem omrežju. Iz teh razlogov je bilo za izbor optimalne variante rekonstrukcije potrebno izvesti analizo projektno tehničnih elementov križišča, kapacitetno analizo ter prometno varnostno analizo s ciljem ugotavljanja pomanjkljivosti, zaradi katerih lahko pride do nastanka prometnih nesreč. Pri izvedbi kapacitetne analize so zraven izvedenega štetja prometa upoštevane predpostavke o prometnih obremenitvah iz elaborata, ki opravičuje izvedbo omenjene obvoznice. Na podlagi vseh opravljenih analiz ter upoštevajoč prostorske omejitve sta na koncu predlagani dve varianti rekonstrukcije križišča. Prvo varianto predstavlja nesemaforizirano kanalizirano križišče z ločenimi pasovi za leve zavijalce, drugo varianto pa majhno urbano krožno križišče. Z upoštevanjem preverjenih kriterijev za izbor optimalne geometrije križišča je kot optimalna varianta rekonstrukcije predlagana varianta 1, in sicer nesemaforizirano kanalizirano križišče z ločenimi pasovi za leve zavijalce.
Keywords: nivojska križišča, prometna varnost, rekonstrukcija križišča, kanalizirano križišče, krožno križišče
Published: 02.10.2019; Views: 466; Downloads: 90
Full text (9,30 MB)

Abstract: Ob hitro naraščajočem cestnem prometu je problematika prometne varnosti na cestah tako v Sloveniji kot v svetu že nekaj let med najbolj izpostavljenimi. Prometna varnost je odvisna od vrste dejavnikov. Infrastruktura je samo eden izmed elementov prometne varnosti in zagotavlja osnovni nivo varnosti oziroma temeljno varnost. Načelo odpuščanja napak voznikov predstavlja temelj koncepta “odpuščajočih cest”, gre namreč za sodoben pristop zagotavljanja varnejših cest, s katerim je mogoče preprečiti ali znižati določen odstotek prometnih nesreč, katerih vzroki so napake voznikov. Koncept je inženirski pristop, ki na način ureditve cestne infrastrukture in obcestja (ob upoštevanju fizičnih omejitev ter zmožnosti) izključi možnosti za človeške napake do neke mere in tako zagotovi zmanjšanje števila prometnih nesreč oziroma preprečitev njihovih hudih posledic. V magistrskem delu smo proučili osnovna izhodišča problema prometnih nesreč motoristov, namen in rešitve koncepta “odpuščajočih cest”. Na podlagi teh podatkov smo določili nekatere ukrepe načrtovanja varne cestne infrastrukture in obcestja za motoriste, ki izhajajo iz primerov dobrih praks evropskih držav s področja zagotavljanja varnejše cestne infrastrukture.
Keywords: gradbeništvo, prometna varnost, motoristi, varnostni ukrepi, odpuščajoče ceste
Published: 23.09.2019; Views: 407; Downloads: 90
Full text (3,85 MB)