| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PROMETNA INFRASTRUKTURA IN DOSTOPNOST OBČINE SLOVENJ GRADEC
Nina Kovač, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Vloga prometa, ki je pomemben element okolja in kot terciarna dejavnost pomembno prispeva h gospodarskemu razvoju ter hkrati deluje kot povezovalec prostora, danes vse bolj narašča. Vse več ljudi potuje, vse več blaga je potrebno prepeljati na druge lokacije in skladno s tem so se pojavile zahteve po boljši in učinkovitejši infrastrukturi, ki omogoča varen ter kvaliteten prevoz ljudi in blaga. Ozemlje Slovenije je pomembno prometno vlogo zaradi svoje geografske lege imelo že v zgodovini. Tudi danes, ko prednostno nalogo EU na področju skupne transportne politike predstavljajo PAN evropski koridorji, dejstvo, da preko ozemlja Slovenije potekata V. in X. koridor, potrjuje, da Slovenija še vedno predstavlja pomembno transportno in tranzitno območje. Občina Slovenj Gradec. Je ena tistih regij, ki je omenjena koridorja ne sekata in zaradi oddaljenosti od obeh koridorjev predstavlja neizkoriščeno sekundarno središče v tem delu države. Slovenj Gradec kot sedež edine Koroške mestne občine ter pravno, gospodarsko, bančno, šolsko, informacijsko, oskrbovalno in prometno središče Mislinjske doline in Koroške nasploh, mora biti ravno zaradi te pomembnosti in koncentracije storitev prometno povezan z ostalimi občinami Koroške, kot tudi z ostalo Slovenijo in tujino. Tukaj so skoncentrirane dejavnosti in funkcije, na katere gravitira širše območje celotne regije. Vendar prometna infrastruktura ne sledi potrebam gospodarskega razvoja. Gradbeno-tehnično stanje prometnega omrežja je neustrezno. Kljub izboljšavam cestne infrastrukture v zadnjih letih, so cestne povezave slabe in nepretočne, kar zavirajoče vpliva na gospodarske dejavnosti in prometno dostopnost. Ključnega pomena za občino Slovenj Gradec je izgradnja Tretje razvojne osi, katere cilj je povečati dostopnost in integracijo prostora zunaj obstoječih panevropskih koridorjev. Pomembna so tudi vlaganja v prometno infrastrukturo, saj obstoječe cestno omrežje v občini ne nudi želenih in potrebnih potovalnih hitrosti, hkrati je ob naraščajoči količini prometa vprašljiva tudi kapaciteta cest.
Keywords: promet, prometna geografija, prometna infrastruktura, prometna dostopnost, Tretja razvoja os, Slovenj Gradec
Published: 10.11.2010; Views: 2349; Downloads: 199
.pdf Full text (10,32 MB)

2.
Prometna dostopnost Zgornje Savinjske doline
Jasmina Voler, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Prometna dostopnost je ključna komponenta delovanja sodobne družbe. Vpliva na funkcioniranje širšega spektra razvojnih možnosti nekega območja. Ključna značilnost prometa je mobilnost, le-ta se nanaša na pretok ljudi, blaga in informacij. Z razvojem gospodarstva se je potreba po prometu povečala, saj le-ta vpliva na proizvodnjo dobrin in storitev ter zvišuje dodano vrednost. Prometni položaj Zgornje Savinjske doline je neugoden, kar kaže tudi nerazvitost železniškega omrežja in slab dostop do avtocest in letališč. Prometna dostopnost Zgornje Savinjske doline je slaba. V dolino je mogoče dostopati iz več strani, tudi število dostopov je precejšnje, vendar je dostopnost do občin Zgornje Savinjske doline precej neprimerna. Cestna infrastruktura obravnavanih dostopov je v zelo slabem stanju, cestišča so poškodovana. Ceste so ozke in slabo pretočne. Z občinskimi odloki se načrtuje rekonstrukcija obstoječe prometne mreže in infrastrukture. Moderna in kvalitetna infrastruktura bo okrepila gospodarske dejavnosti v dolini. Zgornja Savinjska dolina se mora z ostalimi regijami, tudi s sosednjo Avstrijo, povezati s kakovostno prometno mrežo, saj obstaja možnost prometne osamitve. Del te mreže je tudi izgradnja tretje razvojne osi v Republiki Sloveniji. Tretja razvojna os bo z vzpostavitvijo cestne povezave pomembno vplivala na povezovanje regionalnih središč Koroške, Savinjske, Zasavja, Spodnjega Posavja in Jugovzhodne Slovenije s pomembnimi središči v Avstriji in na Hrvaškem.
Keywords: Zgornja Savinjska dolina, promet, prometna geografija, prometna infrastruktura, prometna dostopnost.
Published: 11.06.2013; Views: 1393; Downloads: 186
.pdf Full text (2,99 MB)

3.
Prometna geografija
Lučka Lorber, 2007, other educational material

Keywords: vzgoja in izobraževanje, prometna geografija, učenje na daljavo, študijsko gradivo
Published: 10.07.2015; Views: 642; Downloads: 45
URL Link to full text

4.
Prometna geografija pri pouku geografije v splošnih gimnazijah
Luka Kosi, 2015, master's thesis

Abstract: Osnovna vloga prometa je, da omogoča dostopnost prebivalstvu in zagotavlja razvoj gospodarstva na ustreznih lokacijah, pomembnih za zadovoljevanje potreb, tako materialnih kot nematerialnih. Pri tem je ključno vprašanje zagotavljanje enakih možnosti vsem udeležencem v prometu. Geografski vidik razumevanja prometa je ključen za razumevanje posledic prometnega delovanja v prostoru ter njegov vpliv na regionalni razvoj. Danes v svetu narašča uporaba osebnega prevoza, zato je ena od nalog trajnostnega razvoja prometa tudi večja uporaba javnega potniškega prometa. Promet pa nima vpliva le na prostor, ampak ima pomembne socialne in kulturne učinke na življenje človeka in s tem v bistvu oblikuje človekov način življenja. Ker je promet vpet v vsakodnevno dogajanje posameznika, je potrebno, da ima prometna geografija ustrezen položaj v šolskem sistemu. Definicij prometne geografije je ogromno, skupno pa jim je to, da prometna geografija obravnava promet kot sestavino zemeljske površinske sfere in kot dejavnik njenega spreminjanja. Za razumevanje sodobnega prometa je potrebno izpostaviti naslednje vsebine: prometna dostopnost (dostopnost je ključen element prometne geografije, saj predstavlja neposreden izraz mobilnosti, bodisi ljudi, blaga ali informacij) in s tem povezana mobilnost ljudi, vpliv prometa na gospodarstvo in okolje, problem prometa v urbanih okoljih in s tem povezano načrtovanje prometa. V slovenskih učnih načrtih in učbenikih je prometna geografija obravnavana najprej ločeno, kasneje pa še v okviru regionalnogeografskih vsebin. Pri tem so vsebine preveč teoretične in premalo problemske, čeprav dajejo učni načrti profesorjem določeno avtonomijo, učni cilji pa omogočajo širše interpretacije. V učbenikih je prometni geografiji namenjeno premalo pozornosti, vendar so učni cilji dobro usklajeni z vsebino v učbenikih. Avstrijski šolski sistem se do določene mere razlikuje od slovenskega, kljub temu pa primerjava vsebin iz prometne geografije kaže, da se v avstrijskih splošnih gimnazijah prometna geografija obravnava bolj problemsko, učni cilji, ki se neposredno nanašajo na prometno geografijo, pa so manj obsežni in manj strukturirani od slovenskih. Študij geografije bodočim profesorjem pri nas namenja dobro podlago iz vsebin prometne geografije, tako da so profesorji geografije ob začetku svoje poklicne poti dobro izobraženi. Nadaljnjo usposabljanje pa je pomanjkljivo, saj je profesorjem namenjeno premalo strokovnih seminarjev iz prometne geografije, tako da je dodatno usposabljanje odvisno od samoiniciative profesorjev, bodisi v obliki podiplomskega študija, prebiranja strokovne literature, študijskih skupin in drugo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili mnenje profesorjev geografije o položaju prometne geografije pri pouku geografije v splošnih gimnazijah. Z analizo strokovne literature, učnega načrta za geografijo, učbenikov za geografijo in z analizo anketnega vprašalnika smo prišli do zaključnih ugotovitev, opredelili smo prednosti in pomanjkljivosti obravnave prometne geografije v splošnih gimnazijah, na koncu pa smo predlagali še spremembe oziroma dopolnitve.
Keywords: Prometna geografija, prometna lega in dostopnost, mobilnost, javni potniški promet, učni načrt, učni cilji, učbenik, splošna gimnazija, kurikulum.
Published: 23.11.2015; Views: 1489; Downloads: 85
.pdf Full text (1,73 MB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica