| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRAVNI POLOŽAJ PROKURISTA
Aleš Perko, 2011, master's thesis

Abstract: Naloga ponuja bralcu celovit oris instituta prokure. Koncept naloge temelji na pregledu domače pravne ureditve prokure, pri določenih področjih pa je v nalogi predstavljena tudi ureditev v sorodnih pravnih sistemih (predvsem nemškem in avstrijskem, v manjšem delu tudi hrvaškem). Primerjalno pravna analiza pokaže, da poizkuša večina obravnavanih pravnih sistemov institut prokure urediti na soroden oziroma vsaj primerljiv način, precej podobno pa se prokuro obravnava tudi v literaturi. Kljub temu so pri določenih vprašanjih v literaturi pravna mnenja dokaj neenotna, prav tako tudi odgovorov na mnoga vprašanja ni moč najti niti v zakonu niti v obstoječi literaturi. Poudarek v nalogi je dan obravnavi pravnega položaja in pristojnosti prokurista, poleg tega pa so celovito predstavljena tudi druga področja instituta prokure. Kot bistveno vprašanje – kar poizkuša biti tudi rdeča nit naloge – je predstavljeno vprašanje oziroma ločevanje pristojnosti med prokuristom in zakonitim zastopnikom družbe, pri čemer se izhaja iz osnovnega koncepta prokure kot vrste pooblastila. K temu se navezuje tudi subsidiarna uporaba nekaterih pravil iz zakonske ureditve mandatne pogodbe. Upoštevajoč obstoječo zakonsko ureditev instituta prokure in njegovo uporabo ter dojemanje v poslovnem svetu, avtor ocenjuje, da so nekatera zakonska določila nejasna oziroma je na določenih mestih prisotna podnormiranost, glede uporabe prokure v poslovnem svetu pa ugotavlja, da se ta mestoma napačno dojema ter posledično temu tako tudi uporablja. Naloga na nekaterih področjih zato vsebinsko precej odstopa od mnenj, ki jih je mogoče najti v literaturi. Kot že omenjeno, predstavlja glavnino naloge ločnica med pristojnostmi prokurista in zakonitega zastopnika družbe, saj tako v poslovnem svetu, kakor tudi v pravni literaturi, ta ločnica med njima včasih precej »zbledi«. K temu dodatno pripomore tudi zakonsko dana možnost določitve mešanega skupnega zastopanja zakonitega zastopnika in prokurista družbe, saj zakon pristojnosti obeh v teh primerih natančneje ne ureja. V nalogi se zastopa stališče, da takšna oblika za zastopanje družb ni primerna. V kontekstu z navedenim se v nalogi uvodoma obravnava tudi širši pogled glede določitve pristojnosti pooblaščencev, katere so umeščene med pristojnostmi sla in pristojnostmi samega pooblastitelja. Slednje velja tudi za prokurista. V uvodnem delu se naloga podrobneje ukvarja tudi z vprašanjem določitve oseb, pristojnih za podelitev prokure v družbi, pri čemer je večji del namenjen analizi ureditve te pristojnosti v družbi z omejeno odgovornostjo in delniški družbi. Zakon tega vprašanja pri delniški družbi namreč ne ureja, pri obeh družbah pa se to vprašanje obravnava tudi v povezavi s pristojnostmi nadzornega sveta, v kolikor družba deluje na principu dvotirnega sistema upravljanja. V nadaljevanju so obravnavane tudi druge pristojnosti nadzornega sveta nad delom prokurista, kljub temu, da so pristojnosti obeh na prvi pogled obeh povsem ločene. V času nastajanja naloge se je kot aktualno pokazalo tudi vprašanje glede prokuristove pristojnosti za zastopanje družbe v sodnih (predvsem pravdnih) postopkih, pri čemer se – glede na obstoječo zakonsko ureditev - zavzema stališče, da lahko prokurist v teh postopkih družbo veljavno zastopa, vendar pa mora pri tem izpolnjevati tudi pogoje, ki mu jih nalaga procesna zakonodaja. To vprašanje se navezuje tudi na pravico oziroma pristojnost prokurista, da podeli pooblastilo za zastopanje družbe (kar zajema tudi procesno pooblastilo) drugim osebam, vendar pa kljub nekaterim mnenjem v literaturi, da ta pravica prokuristu nedvomno pripada, naloga stoji na stališču, da je v tem primeru prokurista potrebno obravnavati enako kot vse druge pooblaščence in zato prokuristu ta pravica pripada le v izrednih primerih. Te primere določa drugi odstavek 71. člena OZ. V teoriji se poudarja strogo ločevanje prokure od pogodbenega razmerja, katero je temelj njene podelitve, pri čemer je govora
Keywords: prokura, prokurist, pravni položaj
Published: 08.11.2011; Views: 5617; Downloads: 1773
.pdf Full text (1,30 MB)

2.
POLOŽAJ STRANKINEGA PROKURISTA V PRAVDNEM POSTOPKU
Jure Lakožič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo v svojem jedru sicer sega na področje civilnega procesnega prava, kjer se ukvarjam s prokuristovimi upravičenji do zastopanja družbe v pravdnem postopku, vendar je to tudi v tesni povezavi z gospodarskim pravom, saj je institut prokure v slovenskem pravnem redu urejen v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki sega na področje gospodarskega prava. Diplomska naloga podrobno predstavlja institut prokure. Osredotoča se na obravnavo in obseg prokuristovih pooblastil v pravdnem postopku, med njimi tudi na upravičenje prokurista, da podeli veljavno pooblastilo odvetniku ali drugi osebi za vložitev tožbe in zastopanje v pravdnem postopku. V tem smislu so predstavljene novosti po noveli Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 I (Uradni list RS, št. 55/15 z dne 24. 7. 2015), ki je začela veljati dne 08.08.2015. Obravnavani sta tako trenutna kot prejšnja ureditev obsega prokuristovih pooblastil in njegovega položaja v pravdnem postopku po slovenski zakonodaji. Diplomsko delo se zaključi s primerjalno pravno analizo, ki trenutno ureditev po slovenski zakonodaji primerja z ureditvijo obsega prokuristovih pooblastil v tujih zakonodajah in sicer v Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem. Skozi proces pisanja diplomske naloge prihajam do zaključkov, da je institut prokure v slovenski zakonodaji primerno urejen. Pri tem imam v mislih zlasti prokuristov položaj v pravdnem postopku. Zakonodaja je bila sicer v tem delu pred kratkim dopolnjena in je to vprašanje uredila primerljivo s tujimi pravnimi ureditvami. Zakonodajalec je z novelo ZGD-1 I dodal tretji odstavek 35. člena in prokuristu podelil upravičenje, da lahko brez posebnega pooblastila zastopa družbo, katere prokurist je, pred sodišči in drugimi organi. Prokurist pa tako kot pooblaščenec, ki ni odvetnik, v pravdnem postopku brez posebnega pooblastila ne more opravljati vseh pravdnih dejanj, tako tudi ne more podeliti veljavnega pooblastila za zastopanje v pravdnem postopku odvetniku ali drugi osebi, prav tako pa ne more brez posebnega pooblastila družbe umakniti tožbe, pripoznati tožbeni zahtevek, se odpovedati tožbenemu zahtevku, skleniti sodno poravnavo, se odpovedati pravici vložiti pravno sredstvo ali umakniti pravno sredstvo. V kolikor bi se zakonodajalec že pred novelo ZGD-1I glede vprašanja upravičenja prokurista zastopati družbo v pravdnem postopku zgledoval po tuji ureditvi ter sledil vzgledu nemške, avstrijske ali hrvaške ureditve, bi se s tem v preteklosti izognil neenotni sodni praksi in neenotni pravni teoriji glede vprašanja prokuristovih pooblastil v pravdnem postopku.
Keywords: prokurist, prokura, zastopanje, pooblastilo, obseg prokuristovih pooblastil, pravdni postopek, pravna sposobnost, procesna sposobnost.
Published: 23.09.2016; Views: 920; Downloads: 87
.pdf Full text (375,10 KB)

3.
Pravni položaj prokurista (primerjalno)
Žan Horvat, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Prokurist je trgovski zastopnik gospodarskih družb. Značilnost prokure kot posebne oblike splošnega pooblastila je, da obseg takega pooblastila določa zakon. Prokurist zastopa družbo v vseh pravnih dejanjih, vključno v procesnopravnih. Omejen je glede odsvajanja in obremenjevanja družbinih nepremičnin, za kar potrebuje posebno pooblastilo. Prokurist nima poslovodnih upravičenj – družbo lahko zgolj zastopa nasproti tretjim osebam, znotraj same družbe pa odločitev ne more sprejemati. V primerjavi s hrvaškim in nemškim zakonom, je prokura pri nas urejena podobno, a skopo.
Keywords: prokurist, prokura, zastopanje, pooblastilo, vodenje poslov
Published: 06.06.2018; Views: 1142; Downloads: 100
.pdf Full text (1,22 MB)

Search done in 0.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica