Search the digital library catalog

Abstract: Šola mora biti prostor povezan z okoljem, v katerem se nahaja. Njena naloga je, da pri učencih vzpodbudi zanimanje za domači kraj. Menimo, da imajo učitelji geografije in zgodovine precej možnosti za vključevanje lokalnega okolja kot vir poučevanja. Učencem med drugim nudijo priložnost, da se učijo zunaj razreda, kjer na konkretnih primerih dobijo pomembne izkušnje za življenje. Posebno prednost učenja v lokalnem okolju vidimo v uporabi inovativnih učnih pristopov, kjer učenci aktivno sodelujejo v procesu učenja. Ob ustaljenem vsakodnevnem načinu dela v šoli namreč potrebujejo dodatno motivacijo. Hkrati razvijajo in pridobijo številne pomembne izkušnje, kot so samostojnost, ustvarjalnost, kritično mišljenje, sodelovalno delo, komunikacijske spretnosti, uporaba IKT tehnologij in še več. Z aktivnostmi tudi bogatijo življenje v lokalni skupnosti. Pogovori z učiteljicami geografije in zgodovine so nam dali vpogled o vključevanju lokalnih tematik pri pouku. Podale so mnenje o vrednosti teh vsebin, izkušnjah in omejitvah, ki jih ovirajo pri pogostejšem vključevanju. V nadaljevanju smo oblikovali konkretiziran primer dvodnevnega projektnega dela na primeru geografije in zgodovine občine Oplotnice. Projektno delo smo naslovili z naslovom oplotniške himne Tu smo doma, priporočljiva je izvedba v 9. razredu. Predstavili smo pregled organizacije dela, vse od iniciative z oblikovanjem projektne teme do predstavitve dosežkov in ovrednotenja dela. Izdelali smo primer učne priprave in šestih delovnih listov, preko katerih učenci raziskujejo in spoznavajo svoj domači kraj.
Keywords: lokalna geografija, krajevna zgodovina, projektno učno delo, občina Oplotnica
Published in DKUM: 07.04.2022; Views: 505; Downloads: 68
Full text (3,47 MB)

Abstract: Svetlobno onesnaženje je hitro rastoč globalni okoljski problem sodobne družbe in kot tak vreden omembe in obravnave v procesu izobraževanja. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize problema svetlobnega onesnaženja pripraviti didaktična gradiva za srednješolsko izobraževanje na temo svetlobno onesnaženje. V teoretičnem delu so povzeta ključna strokovna spoznanja o obravnavani problematiki. Z vidika vključenosti teme svetlobno onesnaženje so analizirani izbrani učni načrti in aktualni učbeniki sekundarnega nivoja izobraževanja v Sloveniji ter srednješolski učni načrti splošnoizobraževalnih predmetov izbranih evropskih držav ter opisane teoretične značilnosti projektnega učnega dela. V empiričnem delu je načrtovan primer projektnega učnega dne, vključujoč vsa didaktična gradiva, priporočila in navodila za njegovo celovito izvedbo na temo svetlobno onesnaženje v gimnaziji. Za dijake so izdelana učna gradiva s teoretičnimi izhodišči svetlobnega onesnaženja, naloge z navodili za njihovo samostojno izvedbo terenskih meritev svetlobnega onesnaženja (meritve sija neba, zajem vsenebnih posnetkov, popis zunanje razsvetljave) izbranega območja in delovni listi z navodili ter nalogami za samostojno obdelavo, prikaz in analizo na terenu zbranih rezultatov, in sicer rož svetlobnega onesnaženja, vsenebnih posnetkov, popisa zunanje razsvetljave ter karte svetlobnega onesnaženja preučevanega območja. Za izvedbo vseh načrtovanih ter pripravljenih aktivnosti v okviru načrtovanega projektnega učnega dne so izdelana tudi didaktična priporočila in navodila za učitelje z vzorčnim primerom.
Keywords: svetlobno onesnaženje, projektno učno delo, srednješolsko izobraževanje.
Published in DKUM: 27.08.2019; Views: 964; Downloads: 161
Full text (6,65 MB)

Abstract: Splošna človekova lastnost je ustvarjalnost, zanjo pa so potrebne nekatere sposobnosti in osebne lastnosti, ki jih ima vsak izmed nas v večji ali manjši meri. Veliko ustvarjalnosti je v izdelkih ljudske obrti, ki nas spominjajo na našo kulturno dediščino. S tem projektnim delom želim spodbuditi radovednost in domiselnost ter čut do kulturne dediščine. Prenovljen učni načrt pri tehniki in tehnologiji v osnovni šoli nam takšen način dela omogoča pri rednem pouku in izbirnih vsebinah. Učenci raziščejo gradiva in tehnologije, značilne za okolje, v katerem živijo, ter izdelajo predmete. V šolski praksi na ta način dosežke naših prednikov prenašamo na mlajše generacije. Predstavljam eno izmed takih možnosti, z željo, da bi se v pouk vnašalo čim več uporabnih izdelkov, ki so povezani z našo preteklostjo.
Keywords: metodika, učne metode, projektno učno delo, projekti, kulturna dediščina, tehnika in tehnologija, osnovne šole
Published in DKUM: 12.10.2017; Views: 1387; Downloads: 120
Full text (872,72 KB)
This document has many files! More...

Abstract: V diplomskem delu Načrtovanje projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju ptujskih osnovnih šol je v teoretičnem delu prikazan zgodovinski razvoj projektnega učnega dela, njegove pedagoško-didaktične osnove ter prikaz projektnega učnega dela, kot enega izmed možnih modelov poučevanja v podaljšanem bivanju. Opisane so tudi psihološke osnove projektnega učnega dela ter kako le to vpliva na osebnostni razvoj učenca. V empiričnem delu je zbrano in predstavljeno mnenje učiteljev podaljšanega bivanja o vključevanju in izvedbi projektnega učnega dela pri njihovem delu. Rezultati kažejo, da imajo učiteljice in učitelji podaljšanega bivanja osnovnih šol na področju Ptuja z okolico podobne poglede na izvajanje in učinkovitost projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju. Zanimalo me je predvsem, ali je načrtovanje takšnega dela pri pedagoško različno usposobljenih učiteljih podobno in kako pogosto ga izvajajo. Zato, da bi se tudi sama bolje seznanila s tem delom, spoznala njegove posebnosti in ga predstavila kot enega izmed možnih načinov, sem izvedla še praktični del, v katerem je predstavljen učni projekt z naslovom Kako so otroci živeli nekoč, ki sem ga izvedla z učenci 4. razreda Osnovne šole Mladika v oddelku podaljšanega bivanja. Metoda projektnega njegovega procesa: od ugotavljanja problemov in potreb, do skiciranja, načrtovanja in vse do izvedbe ter vrednotenja. Pokazalo se je, da učenci zelo radi sodelujejo v dejavnostih aktivnejše in s tem prevzemajo odgovornejšo vlogo v procesu učenja.
Keywords: projektno učno delo, podaljšano bivanje, razredna stopnja, spoznavanje družbe, Ptuj z okolico
Published in DKUM: 20.10.2016; Views: 1023; Downloads: 133
Full text (2,19 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili projektno učno delo kot aktivno metodo in obliko dela, ki ga lahko uporabimo pri pouku geografije v osnovni šoli. Projektno učno delo učiteljem omogoča načrtno in ciljno usmerjeno delo, učencem pa predstavlja tako obliko dela, pri kateri so bolj motivirani, samostojni, inovativni in kreativni, prihajajo do lastnih zaključkov ter razvijajo delovne navade. Predstavili smo osnovna teoretična izhodišča projektnega učnega dela, trajnostnosti ter vzgoje in izobraževanje za trajnostni razvoj v Sloveniji. Z analizo Učnega načrta za geografijo v osnovni šoli (2011) smo želeli ugotoviti vključenost načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, zapisane v Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport (2007), v učne cilje pouka geografije. Analiza je pokazala, da je od enajstih načel zastopanih samo deset. Predlagali smo primer učne priprave za projektni teden pri pouku geografije v 6., 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. Za temo projektnega tedna smo si izbrali ravnanje z odpadki. Pri izdelavi smo upoštevali načela vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki so zapisana v Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter vseživljenjsko učenje. Primer učne priprave lahko učitelji uporabijo pri svojem delu ali pa jim služi kot ideja za izdelavo lastnega projekta. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti naklonjenost učiteljev na predmetni stopnji in učencev 6., 7., 8. in 9. razreda osnovne šole pri projektnem učnem delu. Učitelji in učenci so na podlagi dosedanjih izkušenj izpolnjevali vprašalnik. Rezultati analize so pokazali, da je večini učiteljev in učencev projektno učno delo všeč, ker so učenci bolj aktivni in uspešni kot pri klasičnem pouku, lahko pokažejo svojo ustvarjalnost, se zabavajo in pridobivajo nova spoznanja. Anketirani učitelji projekt zasnujejo na izkustvenem učenju, temo povežejo s problemi in izzivi iz vsakdanjega življenja, oblikujejo različne interesne skupine in se medpredmetno povežejo z drugimi učitelji. Prav tako si v prihodnosti želijo, da bi se taka oblika dela na šoli izvajala večkrat.
Keywords: Geografija, projektno učno delo, osnovna šola, izkustveno učenje, vseživljenjsko učenje, trajnostnost, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj.
Published in DKUM: 23.06.2016; Views: 1334; Downloads: 168
Full text (1,52 MB)