| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Möbiusove transformacije in dvojne spirale
Katja Breznik, 2017, master's thesis

Abstract: V pričujočem magistrskem delu se najprej seznanimo s Kleinovim konceptom geometrije. Ta nam med drugim omogoča, da med različnimi geometrijami, ki jih lahko razumemo kot dokaj neodvisne matematične teorije, vzpostavimo medsebojne relacije. V drugem poglavju preidemo na geometrijo kompleksnih števil. Sledi osrednje poglavje s podrobno obravnavo Möbiusovih transformacij. Seznanimo se z definicijo, lastnostmi in s klasifikacijo Möbiusovih transformacij. Predstavljeno teorijo podkrepimo s primeri. Za konec opišemo primer dvojne spirale, ki jo zgradimo s pomočjo loksodromične Möbiusove transformacije, podane s predpisom T(z)=((2+i)z+2+4i):(z+2+i), kar je tudi osrednji cilj magistrskega dela.
Keywords: geometrija, grupa, transformacijska grupa, kompleksna števila, stereografska projekcija, Riemannova sfera, Möbiusove transformacije, klasifikacija Möbiusovih transformacij, dvojna spirala
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 1444; Downloads: 155
.pdf Full text (724,80 KB)

2.
OD TEMNE SOBE DO FOTOGRAFIJE
Svetlana Kurnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Od temne sobe do fotografije, sem se osredotočila na pomen svetlobe, ki ga le-ta ima pri nastajanju projicirane podobe vse od prazgodovine naprej. Najpreprostejši način za projiciranje podob je prav gotovo camera obcura. Camera obscura nam zveni kot kos najmodernejše tehnologije, resnici na ljubo pa gre za temen prostor, v katerega prehaja svetloba in ustvarja podobo. To je imelo še posebej magičen učinek na ljudi v prazgodovini, ko si še niso znali razlagati naravnih pojavov. Iz tega vidika je imela camera obscura velik verski pomen, prav tako je bila neke vrste koledar. V veliki meri pa velja prepričanje, da je svetloba dobila svoj pomen pri nastajanju vidnih in trajnih podob šele, ko so prvi fotografi želeli ohraniti podobo na mediju. To je prvemu uspelo Josephu Nicéphorju Niépceu leta 1826 . Razvoj fotografije in fotografskega materiala pa je od 19. stoletja postopoma napredoval. Razločnost novonastalih podob na steklu, kovinski plošči oziroma papirju je v ljudeh sprva vzbujala strah in nelagodje; menili so, da bi te razločne podobe lahko oživele, hkrati pa jih je obdajalo nelagodje, da so opazovani. Do takrat so namreč svojo podobo lahko uzrli le kot odsev na vodni gladini ali v ogledalu. V praktičnem delu diplomske naloge sem se lotila izdelave več camer obscur. V enih je podobo mogoče ohraniti, z drugimi pa jo je moč le opazovati.
Keywords: camera obscura, fotografija, podoba, svetloba, projekcija
Published in DKUM: 17.08.2016; Views: 1534; Downloads: 221
.pdf Full text (6,96 MB)

3.
PRODUKCIJSKA TEHNIKA S STOP ANIMACIJO
Tea Brezovec, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu preučujemo, ali bo stop animacija kot ena od mnogih tehnik animacije preživela. Obravnavamo zgodovino stop animacije, njen razvoj in vzporedni razvoj tehnologije, potrebne za izdelavo stop animacije. Preučujemo tudi 4 animirane filme, izdelane z različnimi tehnikami, njihovo izdelavo, priljubljenost pri gledalcih, čas in potrebno tehnologijo za ustvarjanje teh filmov. Preučujemo še dva animirana filma, prvi je izdelan s tradicionalno animacijo, drugi pa z stop animacijo, ki so čez čas predelani v računalniško animacijo. Preučujemo, zakaj je ta pretvorba postala vseprisotna in popularna, na katero občinstvo cilja in ali se občinstvo odzove na te predelave. Za pridobitev ustreznih rezultatov smo uporabili anketo, ki je usklajena z rezultati anket in različnih raziskav, objavljenih na svetovnem spletu. Na koncu smo se odločili, da tudi sami ustvarimo stop animacijo, da bi iz prve roke izvedli, ali je povprečen uporabnik sposoben ustvariti dobro stop animacijo z vidika financ, potrebne tehnologije in porabljenega časa. Končni rezultati bodo pokazali, kakšna je verjetnost, da se stop animacija popularizira pri povprečnih uporabnikih in ali bo preživela kot ena izmed tehnik animacije.
Keywords: stop animacija, računalniška animacija, digitalna fotografija, stereoskopska fotografija, Dynamation, projekcija v ozadju
Published in DKUM: 30.10.2015; Views: 2551; Downloads: 287
.pdf Full text (2,30 MB)

4.
ALGORITEM STISKANJA DOMENSKIH ZAPOREDIJ SLIK S PROJEKCIJO V PROSTOR OSNOVNIH KOMPONENT
Simon Gangl, 2014, doctoral dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo algoritem stiskanja domenskih zaporedij slik. Pojem domenskega zaporedja slik pri tem predstavlja opis za vsebinsko povezana, urejena zaporedja slik, ki opisujejo bodisi časovni bodisi prostorski potek spremembe poljubne domene. Teoretični opis v praksi združuje dve, za naš algoritem, sorodni nalogi: stiskanje časovnih zaporedij slik, torej videov, ter stiskanje prostorskih zaporedij slik, na primer naborov medicinskih slik, zajetih s tehnologijo CT ali MRI. V disertaciji opišemo strukturo in delovanje algoritma, ki omenjeni problem rešuje s projekcijo v prostor osnovnih komponent. Najprej predstavimo matematično ozadje, ki je osnova za, v statistiki pogosto uporabljeno, metodo analize osnovnih komponent. Prav ta je izhodišče za izračun projekcijskih prostorov, v katerih je možno predstaviti slike dane domene, pri čemer ni pomembno, za kakšno vrsto zaporedja slik gre. Da bi razširili neodvisnost od domene, ki jo zagotavlja izhodiščna matematična metoda, na nivo algoritma stiskanja, je prvi pomemben korak izbira podzaporedja slik, ki so osnova za izračun projekcijskih prostorov. Za to nalogo uporabimo dvokriterijski algoritem, ki izbira slike - imenujemo jih bazne slike - glede na medsebojno odstopanje in oddaljenost v vhodnem zaporedju. Iz izbranega zaporedja baznih slik določimo zaporedje projekcijskih prostorov glede na v disertaciji uveden koncept, po katerem sledeče si projekcijske prostore določamo na osnovi množic baznih slik, ki imajo vsaj en skupni element. Kot analogijo konceptu drsečega okna tak pristop opišemo kot ''drseč lasten prostor''. Vzporedno uvedemo način izračuna projekcijskih prostorov, ki omogoča kasnejšo rekonstrukcijo vhodnih podatkov z bistveno manjšim računskim bremenom. To dosežemo z vključitvijo vmesnih računskih rezultatov v stisnjeno predstavitev podatkov, pri čemer je vpliv na stopnjo stiskanja zanemarljiv. V eksperimentalni analizi podamo primerjavo med razvitim algoritmom, do sedaj najpogosteje uporabljeno metodo s projekcijo v prostor osnovnih komponent, in standardom H.264. Tako dokažemo, da algoritem po vizualni kakovosti ne presega le prejšnje metode, ampak se v njej, kakor tudi v stopnji stiskanja, lahko primerja celo s H.264. Rezultate eksperimentov nadalje potrdimo v teoretični analizi, kjer formalno dokažemo prednosti razvitega algoritma in ocenimo tudi vpliv kontrolnih parametrov metode na učinkovitost stiskanja.
Keywords: algoritmi, izgubno stiskanje, stiskanje zaporedij slik, stiskanje videoposnetkov, slike DICOM, PCA, analiza osnovnih komponent, lasten prostor, projekcija v lasten prostor, lasten vektor
Published in DKUM: 23.05.2014; Views: 2538; Downloads: 223
.pdf Full text (15,39 MB)

5.
REKONSTRUKCIJA IN VIZUALIZACIJA POLETOV LETAL IN JADRALCEV
Simon Irmančnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je narediti realistično in efektivno predstavitev leta jadralnih in drugih letal, konstruiranega iz diskretnih podatkov, ki jih beležijo letala sama. Ključni elementi diplome bodo procesiranje podatkov, rekonstrukcija leta in vizualizacija. Vsi podatki o letu se shranjujejo v zakodirano datoteko, ki jo je potrebno dekodirati, let pa rekonstruirati, da dobimo dejanske podatke. Zaradi velikih časovnih intervalov predstavlja rekonstrukcija velik problem pri vizualizaciji poleta. Ker je nabor točk diskreten, je težko interpolirati verodostojno krivuljo poleta, še posebno, če letalo kroži. V diplomskem delu uporabljamo interpolacijo in druge metode za rekonstrukcijo kredibilne krivulje poleta iz diskretnega nabora točk. Nazadnje dekodirane podatke in rekonstruirane krivulje poleta prikažemo na zaslonu.
Keywords: rekonstrukcija, projekcija, genetski algoritem, prikaz, polet, vektorski podatki
Published in DKUM: 20.07.2011; Views: 2010; Downloads: 171
.pdf Full text (7,76 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica