1. Analiza dejavnikov, ki vplivajo na vsebnost sečnine v mleku krav molznic : diplomsko deloAnže Hajšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Vsebnost sečnine v mleku (MU) je odličen pokazatelj oskrbljenosti krav molznic z beljakovinami. Splošno priporočilo je, da naj mleko krav molznic vsebuje 15‒30 mg MU/100 ml, glede na nekatere raziskave pa naj bi bila vsebnost MU za krave z visoko prirejo mleka 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo želeli raziskati stanje glede vsebnosti MU na območju KGZS Ptuj s poudarkom na kmetiji Hajšek ter proučiti nekatere dejavnike, ki vplivajo na vsebnost MU. V raziskavo smo zajeli skoraj 24.000 kontrol prireje mleka (skupni vzorci) iz ≈ 750 rej za obdobje 2019‒2021, vključno s 34 kontrolami za kmetijo Hajšek. Izkazalo se je, da je vsebnost MU v splošnem prenizka, saj je bilo le 25 % kontrol v optimalnem območju (20‒25 mg MU/100 ml), preko polovice pa pod mejo 20 mg MU/100 ml, od teh pa polovica pod 15 mg MU/100 ml. Vzorci s kmetije Hajšek so bili v 82 % znotraj območja 20‒25 mg MU/100 ml. V raziskavi smo ugotovili značilen vpliv sezone (visoke vrednosti poleti in jeseni, nizke pozimi in spomladi) in leta (celo leto zaniha navzgor ali navzdol) na vsebnost MU. S povečevanjem proizvodnosti in velikosti črede se je povečevala tudi vsebnost MU. Ugotovili smo značilno interakcijo med proizvodnostjo krav in sezono. Visoko proizvodne črede so imele tekom leta višjo in stabilnejšo vsebnost MU. Iz tega razloga na kmetiji Hajšek, ki se po proizvodnosti uvršča v sam vrh, nismo zaznali sezonskega vpliva. Vsebnost MU v nizko produktivnih čredah je bila nižja in bolj variabilna med sezonami. Izven rastne sezone imajo številne črede molznic, zlasti tiste z nizko proizvodnostjo, prenizko vsebnost MU, kar je najverjetneje posledica manj uravnane prehrane krav molznic. Za povečanje vsebnosti MU je priporočljivo izboljšati kakovost osnovne krme (npr. sejano travinje z vključitvijo metuljnic) in ujeti optimalen čas košnje in spravila.
Keywords: krave molznice, sečnina v mleku, sezona, proizvodnost, krmni obrok
Published in DKUM: 15.11.2023; Views: 448; Downloads: 38
 Full text (959,16 KB) |
2. Vpliv sestave gojišča na produkcijsko sposobnost seva Streptomyces clavuligerusJernej Rotar, 2017, master's thesis Abstract: Bakterije Streptomyces clavuligerus v procesu fermentacije sintetizirajo klavulansko kislino, katera učinkovito deluje kot inhibitor β-laktamaze in se uporablja v kombinaciji z antibiotiki kot pomoč pri premagovanju bakterijske odpornosti. Pri tem se pojavlja veliko vprašanj glede vpliva substratov na proizvodnost. Zato je namen te študije izboljšati biosintezo klavulanske kisline, pri čemer se usmerimo k preučevanju vpliva aminokislin in mineralov, ki so ključni gradniki medija za fermentacijo klavulanske kisline.
V magistrskem delu na laboratorijskem nivoju eksperimentalno iščemo vpliv sestave gojišča na produkcijsko sposobnost seva ter poskušamo optimizirati gojišče s katerim bi dosegli maksimalno produktivnost. Pri eksperimentalnem delu uporabljamo mikrobiološke in analitske metode. S pomočjo HPLC metode analiziramo vsebnost klavulanske kisline.
Rezultati kažejo, da so minerali nepogrešljivi pri biosintezi klavulanske kisline. Železo in cink sta najpomembnejša minerala v fazi produkcije klavulanske kisline. Kalcij in magnezij pa negativno vplivata na produkcijo le te. Ugotovili smo, da dodatek aminokislin k že optimiranemu standardnemu mediju dodatno izboljša produkcijo klavulanske kisline. Dodatek arginina, asparagina, lizina in valina pozitivno vpliva na biosintezo produkta. Manjši pozitiven vpliv imajo tudi treonin, histidin in glicin. Aminokislini metionin in cistein pa negativno vplivata na produkcijo. Najboljše rezultate smo dosegli z dodatkom arginina, in sicer smo z dodatkom 10 mM L-arginina vsebnost izboljšali za 24 %. Dokazali smo, da je produktivnost klavulanske kisline odvisna tudi od same produkcijske zmožnosti bakterij S. clavuligerus, ki se od seva do seva razlikuje.
Keywords: klavulanska kislina, Streptomyces clavuligerus, fermentacija, biosinteza, vpliv sestave gojišča, proizvodnost
Published in DKUM: 22.11.2017; Views: 1796; Downloads: 86
Full text (2,20 MB) |
3. Aerobni metabolizem sladkorjev v sirotkiNatalija Borinc, 2017, master's thesis Abstract: Sirotka – mlečna skrivnost, je še vedno premalo cenjen in izkoriščen mlečni produkt. Njene odpadne količine se iz leta v leto povečujejo, zato je smiselno iskati načine za njeno dodatno uporabo. V našem delu smo sirotko uporabili kot medij za rast kefirnih zrn in zasledovali njihovo prirast ter količino nastalega CO2 med fermentacijo. Vse eksperimente smo izvajali v šaržnem reaktorju RC1.
Eksperimente smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo pri isti vrtilni frekvenci mešala določali prirast mase zrn v odvisnosti od treh različnih temperatur za pet različnih časovnih intervalov. Iz dobljenih podatkov smo s pomočjo matematičnega modela določili pomembne kinetične parametre ter določili matematično zvezo odvisnosti prirasti kefirnih zrn v sirotki od temperature. V drugem delu smo s posebnim merilnikom zasledovali koncentracijo CO2 v mediju pri treh različnih temperaturah in treh različnih vrtilnih frekvencah mešala. Podobno kot pri prirasti, smo izbrali najprimernejši kinetični model za opis sproščanja CO2 ter proučevali vpliv dveh ključnih bioprocesnih parametrov (temperature ter vrtilne frekvence mešala) na potencialno maksimalno koncentracijo CO2, maksimalno proizvodnost CO2 ter čas trajanja lag faze. Dobljeni podatki bi nam lahko pomagali v primeru nadzorovanega poteka fermentacije sirotke s kefirnimi zrni in uravnavanje količine CO2 na željen nivo.
Keywords: kefir, sirotka, kefirna zrna, fermentacija, proizvodnost CO2, rastna krivulja, Gompertz-ov model
Published in DKUM: 22.11.2017; Views: 1591; Downloads: 158
Full text (3,04 MB) |
4. Vpliv vodotopnega kostanjevega ekstrakta (Castanea sativa Mill.) na proizvodne parametre in koncentracijo glukoze v krvi pitovnih jarkic Ross 308Gregor Kramberger, 2014, undergraduate thesis Abstract: Za izboljšanje uspešnosti reje perutnine brez uporabe profilaktičnih sredstev moramo najti alternative. Med te lahko spada tanin. Cilj naloge je ugotoviti učinek vodotopne oblike kostanjevega ekstrakta (Castanea sativa Mill.) na proizvodne parametre in koncentracijo glukoze v krvi pitovnih jarkic (Ross 308). V ta namen smo uporabili dodatek Farmatan Liquid®, ki smo ga dodali vodi za pitje. Predpostavili smo, da bo dodatek pozitivno vplival na proizvodne parametre reje in znižal koncentracijo glukoze v krvi jarkic. Na osnovi koncentracije dodatka v vodi smo živali razdelili v štiri skupine (A - 0 %, B - 0,05 %, C - 0,1 %, D - 0,2 %). 720 živali provenience Ross 308 iz redne proizvodnje smo vzrejali na globokem nastilju, ločene v oddelke po 90 živali s po dvema oddelkoma na skupino. Krmljenje in napajanje je bilo ad libitum. Uporabljene popolne krmne mešanice (Bro-S, Bro-F1 in Bro-F2) so bile iz redne proizvodnje. V sedem dnevnih intervalih (7., 14., 21., 28., 35. in 42. dan) smo spremljali proizvodne parametre: povprečno maso, porabo krme, porabo vode, pogin živali in izračunavali konverzijo krme ter razmerje poraba vode:poraba krme. Na 28. in 35. dan starosti smo določili koncentracijo glukoze v krvi živali ter na 42. dan učinkovitost reje po EEF formuli. Ob koncu pitanja smo ugotovili statistično značilno razliko (p ≤ 0,05) v doseženi masi živali, kjer se je skupina D (2,578 kg) razlikovala od skupin B (2,635 kg) in C (2,654 kg). Med ostalimi proučevanimi parametri ni bilo ugotovljenih značilnih razlik. Rezultati so pokazali ugoden učinek kostanjevega ekstrakta na proizvodne parametre.
Keywords: piščanci, tanin, proizvodnost, glukoza
Published in DKUM: 14.03.2014; Views: 2687; Downloads: 143
Full text (517,50 KB) |
5. UČINKI POGOJEV GOJENJA NARAVNE STARTER KULTURE V MLEKU NA VSEBOST NASTALEGA OGLJIKOVEGA DIOKSIDANatalija Borinc, 2013, undergraduate thesis Abstract: Z raziskavami smo določali vpliv bioprocesnih parametrov na proizvodnost celokupnega CO2 med fermentacijo kefirja. Eksperimente smo izvajali v laboratorijskem šaržnem reaktorju RC1, opremljenim z merilnikoma koncentracije CO2 v tekoči in plinski fazi. Posamezna fermentacija je trajala 48 h.
Naše eksperimentalno delo je bilo sestavljeno iz treh delov. V prvem in drugem delu smo merili koncentracijo CO2 v plinu in tekočem mediju pri različnih temperaturah ter vrtilnih frekvencah mešala. Nato smo izračunali celokupno koncentracijo CO2. V tretjem delu smo izbrali najprimernejši kinetični model ter proučevali vpliv temperature in mešanja fermentacijskega medija na potencialno maksimalno koncentracijo CO2, maksimalno proizvodnost CO2 ter trajanje lag faze. Kinetične parametre smo izračunali za plinsko in tekočo fazo ter za celokupni proizvedeni CO2. Pri vseh eksperimentih smo beležili prirast mase kefirnih zrn.
Določili smo matematično zvezo odvisnosti koncentracije celokupnega CO2 od dveh bioprocesnih parametrov, temperature in vrtilne frekvence mešala. Model nam omogoča nadzorovan potek fermentacije in s tem uravnavanje koncentracije CO2 na želen nivo.
Keywords: kefir, fermentacija, celokupna proizvodnost CO2, kinetični model
Published in DKUM: 26.09.2013; Views: 2188; Downloads: 158
Full text (2,21 MB) |
6. VPLIV BIOPROCESNIH PARAMETROV NA PROIZVODNJO CO 2 MED FERMENTACIJO LAKTOZE V MLEKUJasna Groman, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je opisan postopek določanja vpliva bioprocesnih parametrov na proizvodnost CO2 pri fermentaciji laktoze v mleku. Eksperimente smo izvajali v šaržnem reaktorju, opremljenim z merilnikom CO2, ki je bil priklopljen na osebni računalnik, s katerim smo lahko 24 h beležili vsebnost CO2 v reaktorju.
Laboratorijski del raziskav je bil sestavljen iz štirih sklopov. V prvem smo določili okvirno koncentracijo CO2 pri predhodno določenih optimalnih pogojih za rast zrn ter izbrali najprimernejši kinetični model. V drugem sklopu smo proučevali vpliv temperature fermentacije na proizvodnost CO2, maksimalno končno koncentracijo CO2 in dolžino lag faze.
Tudi v tretjem in četrtem sklopu smo določali te tri kinetične parametre. Spreminjali smo koncentracijo glukoze v fermentacijskem mediju in vrtilno frekvenco mešala. Hkrati smo v vseh sklopih zasledovali tudi prirast mase kefirnih zrn.
Rezultati raziskav nam omogočajo izbiro pravilne kombinacije nivojev bioprocesnih parametrov za izbrano proizvodnost CO2. Na osnovi določenih kinetičnih parametrov bi v nadaljevanju lahko dimenzinirali industrijski biofermentor.
Keywords: kefir, fermentacija, proizvodnost CO2, bioprocesni parametri, kinetični model
Published in DKUM: 05.10.2012; Views: 2076; Downloads: 165
Full text (1,76 MB) |
7. |
