1. Analiza in primerjava proizvodnje električne energije po starosti različnih sončnih elektrarn : diplomsko deloŽiga Novak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava delovanje dveh sončnih elektrarn, postavljenih v letih 2014 in 2021, ter analizira njuno proizvodnjo električne energije. Na podlagi podatkov, pridobljenih z merilnih naprav v 15-minutnih časovnih intervalih, je bila izvedena podrobna analiza letne, mesečne in dnevne proizvodnje električne energije obeh sončnih elektrarn. Poseben poudarek je bil namenjen primerjavi njunih zmogljivosti v enakih meteoroloških razmerah, pri čemer so bile ocenjene razlike v učinkovitosti in obratovanju. V analizo so bili vključeni meteorološki podatki, pridobljeni iz Agencije Republike Slovenije za okolje, ki so omogočili poglobljen vpogled v vpliv gostote moči sončnega sevanja in temperature okolice na delovanje sončnih elektrarn. Na podlagi teh podatkov je bila ocenjena sezonska variabilnost energijskega izplena, pri čemer so bili identificirani ključni dejavniki, ki vplivajo na proizvodnjo električne energije. Keywords: sončna elektrarna, proizvodnja električne energije, energijski izplen, izkoristek. Published in DKUM: 07.03.2025; Views: 0; Downloads: 14
Full text (6,12 MB) |
2. Preračun izkoristka kogeneracije v podjetju Pomurske mlekarne d.d. : magistrsko deloPetra Polanec, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je analizirano delovanje soproizvodnje toplote in električne energije v podjetju Pomurske mlekarne d.d. Uporablja se plinska turbina za proizvodnjo električne energije, iz dimnih plinov pa se zajema toplota s pomočjo toplotnih izmenjevalnikov. Glavni cilj raziskave je določiti toplotni izkoristek sistema pri različnih delovnih parametrih, kot so temperatura gretja dimnih plinih v kanalskim gorilniku, moč elektrarne in tlak pare v uparjalniku.
Rezultati so pokazali, da je toplotni izkoristek sistema v območju med 20 % in 40 %. Potrjeno je, da uporaba kanalskega gorilnika poveča izkoristek, saj dvigne temperaturo dimnih plinih in poveča prenos toplote. Moč plinske elektrarne sama po sebi ni imela bistvenega vpliva na toplotni izkoristek, saj se pri manjši moči porabi manj zemeljskega plina. Najnižji izkoristek je zaznan v primerih, ko pregrevanje dimnih plinov ni bilo izvedeno.
Skupni izkoristek sistema je dosegal do 70 %, kar potrjuje učinkovito delovanje sistema soproizvodnje toplotne in električne energije (SPTE). Rezultati prispevajo k optimizaciji parametrov sistema ter izboljšanju energetske učinkovitosti, kar ima pomembno vlogo pri trajnostnem upravljanju virov. Keywords: soproizvodnja toplotne in električne energije, proizvodnja pare, toplotni izmenjevalnik, uparjalnik, plinska turbina, toplotni izkoristek, prenos toplote Published in DKUM: 26.02.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (5,12 MB) |
3. Vpliv spremembe metodologije obračunavanja omrežnine na različne segmente končnih odjemalcev električne energije : diplomsko deloJernej Počivalnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava vpliv spremembe metodologije obračunavanja omrežnine na tri različne odjemalce električne energije. Z uporabo meritev porabe električne energije v 15-minutnih časovnih intervalih smo opravili analizo trenutnega stanja. V nadaljevanju smo izračunali predvideno proizvodnjo električne energije iz sončne elektrarne za vsakega odjemalca, pri čemer smo uporabili podatke o gostoti moči sončnega. Poleg tega smo analizirali vpliv baterijskega hranilnika na količino električne energije, prevzete iz omrežja. Končni rezultati diplomskega dela predstavljajo mesečne stroške električne energije za posameznega odjemalca v treh scenarijih: obstoječe stanje, vključitev sončne elektrarne in vključitev baterijskega hranilnika, pri čemer so stroški izračunani po obstoječem in novem sistemu obračunavanja omrežnine. Poleg tega smo izračunali tudi vračilno dobo investicije v sončno elektrarno in baterijski hranilnik. Keywords: omrežnina, poraba električne energije, proizvodnja električne energije, sončna elektrarna, baterijski hranilnik, vračilna doba investicije Published in DKUM: 13.02.2025; Views: 0; Downloads: 11
Full text (8,26 MB) |
4. Amorfna moč fotonapetostnih sistemov : diplomsko deloDomen Kuhar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava analizo amorfne moči treh vrst fotonapetostnih sistemov: fiksnega fotonapetostnega sistema, hibridnega sončnega sistema in sledilnega fotonapetostnega sistema, v različnih časovnih obdobjih. V okviru diplomske naloge so bili uporabljeni podatki meritev proizvodnje električne energije na 5-minutnih časovnih intervalih. Rezultati predstavljajo podroben vpogled v dinamiko proizvodnje električne energije skozi različna časovna obdobja. Poleg analize amorfne moči posameznega sistema je bila izvedena tudi analiza faktorja razpoložljivosti v odvisnosti od deleža nazivne inštalirane moči posameznega sistema. Na podlagi omenjenih analiz je mogoče ugotoviti, kateri sistem najbolje izkoristi razpoložljivo sončno energijo v spremenljivih vremenskih razmerah skozi celotno leto. Keywords: amorfna moč, faktor razpoložljivosti, fotonapetostni modul, fotonapetostni sistemi, proizvodnja električne energije Published in DKUM: 11.02.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (3,76 MB) |
5. Upravičenost investicije v balkonsko sončno elektrarno : diplomsko deloLuka Strojanšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava upravičenost investicije v balkonsko sončno elektrarno z močjo do 600 W. Z uporabo 15-minutnih podatkov o porabi električne energije za šest različnih porabnikov smo analizirali letno porabo električne energije. Za izračun predvidene proizvodnje električne energije balkonske sončne elektrarne smo uporabili podatke o gostoti sončnega sevanja na vodoravno površino, pridobljene iz spletnega arhiva samodejnih vremenskih postaj Agencije Republike Slovenije za okolje. Na osnovi teh podatkov smo izračunali letno proizvodnjo električne energije z uporabo balkonske sončne elektrarne za vseh šest uporabnikov. Upoštevajoč trenutne cene balkonskih sončnih elektrarn na slovenskem trgu, ki so med 600 in 1.000 EUR, smo izračunali vračilno dobo investicije. Prav tako smo prikazali, kako se vračilna doba investicije spreminja glede na spremembo cene električne energije za visoko in malo tarifo ter glede na spremembo porabe električne energije. Keywords: upravičenost investicije, balkonska sončna elektrarna, poraba električne energije, proizvodnja električne energije, vračilna doba investicije Published in DKUM: 16.01.2024; Views: 403; Downloads: 81
Full text (5,97 MB) |
6. Sončne elektrarne na vodnih površinah : diplomsko deloAleksa Todorović, 2023, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je izvesti tehnično-ekonomsko analizo investicije v plavajoče sončne elektrarne. Na podlagi tehničnih parametrov so bili analizirani različni pristopi postavitve plavajoče sončne elektrane na vodni gladini jezera, ob upoštevanju trenutnih tehnologij za postavitev plavajočih sončnih elektarrn. Ekonomsko upravičenost predlaganih postavitev plavajočih sončnih elektrarn smo analizirali na podlagi spreminjajoče odkupne cene električne energije. Celotna tehnično-ekonomska analiza je bila izvedena v programu SolarEdge Designer. Rezultat diplomskega dela je identificirati optimalni scenarij postavitve plavajoče sončne elektrarne na Šoštanjskem jezeru, ki je tehnično in ekonomsko sprejemljiv za okolje in investitorja. Keywords: plavajoča sončna elektrarna, proizvodnja električne energije, tehnični del investicije, ekonomski del investicije, cena električne energije Published in DKUM: 16.01.2024; Views: 319; Downloads: 77
Full text (2,19 MB) |
7. Proizvodnja električne energije z geotermično gravitacijsko toplotno cevjo : magistrsko deloUrban Gselman, 2023, master's thesis Abstract: Geotermična energija v svetu po deležu proizvedene električne energije, glede na svojo nizkoogljičnost in prilagodljivost potrebam omrežja, zaseda nezavidljivo pozicijo. Glavne omejitve za razvoj projektov na tem področju so zahtevna razširitev na večje moči, nizke temperature blizu površja, pomanjkanje tehnoloških rešitev za izkoriščanje toplote globokih vrtin in negotovosti produktivnosti. Kot dodatek je iz večine geotermičnih polj možno črpati tudi ogljikovodike, kar pa je veliko manj tvegana investicija napram geotermični energiji. V magistrski nalogi obdelujemo projekt Pilotna geotermična elektrarna na obstoječi plinski vrtini Pg-8, kjer je implementirana tehnologija GGTC, nova tehnologija za izkoriščanje toplote globokih vrtin na obstoječih neproduktivnih plinskih ali naftnih vrtinah. Namen magistrskega dela je opisati delovanje geotermične elektrarne in tehnologije GGTC ter preveriti potrebnost modelnih programskih okolij za predvidevanje glavnih obratovalnih parametrov. Narejen je bil matematični model z uporabo polinomskega približka termodinamskega modela REFPORP ter simulacija v programskem okolju Aspen plus z uporabo termodinamskega modela UNIFAC in REFPORP. Izvedene so bile občutljivostne analize vhodnega tlaka v turbino, tlaka kondenzacije in masnega pretoka delovnega fluida. Rezultati simulacije in modela so bili analizirani, tako kot tudi odstopanja med modelom in simulacijo z uporabo obeh termodinamskih modelov stanja. Rezultati kažejo na maksimum proizvedene mehanske moči na turbini pri vhodnem tlaku 65 bar v matematičnem modelu in 85 bar ali 95 bar v simulaciji z uporabo REFPROP ali UNIFAC termodinamskega modela stanja. Podobno doseže maksimum potreben toplotni tok iz vrtine, in sicer pri vrednostih 37,5 bar v simulaciji z uporabo UNIFAC modela in 21 bar v matematičnem modelu in simulaciji z uporabo REFPROP modela. Ugotovljeno je bilo, da so relativna odstopanja občutljivostnih analiz ob mejah analiziranih področij dosegala vrednosti 40,7 %, generalno pa so se relativna odstopanja dosegala vrednosti do 10 %. Zaključeno je bilo, da polinomski približek termodinamskih veličin delovnega fluida ni zadovoljiv za izvajanje občutljivostnih analiz. Zaradi smernic razvoja na področju Slovenije, opredeljenih v NEPN-u so prihodnja raziskovanja na tem področju družbeno koristna. Keywords: geotermična energija, ORC, GGTC, občutljivostna analiza, proizvodnja električne energije, Pg-8 Published in DKUM: 21.12.2023; Views: 366; Downloads: 0
Full text (1,72 MB) |
8. Sedanjost in prihodnost energetske izrabe jedrske tehnologije v članicah EU in svetu : diplomsko deloJure Cukjati, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili trenutno stanje energetske izrabe jedrske energije ter skušali ugotoviti njen pomen in smer razvoja v prihodnosti. Na začetku smo predstavili današnjo rabo jedrske energije, kakšno vlogo pri tem igra uran kot energent, in prikazali pregled stanja jedrskih elektrarn na svetu. V nadaljevanju je predstavljena prihodnost jedrske energije, kako so na njeno rabo vplivale pretekle jedrske nesreče in problematika radioaktivnih odpadkov. V zaključnem delu diplomske naloge smo raziskali možne smeri razvoja jedrskih tehnologij v energetski izrabi ter na podlagi zbranih dejstev v zaključku predstavili pomen jedrske energije pri ohranjanju stabilnega energetskega sistema in čistega planeta. Keywords: jedrska elektrarna, uran, fuzija, obnovljivi viri energije, proizvodnja električne energije Published in DKUM: 25.07.2023; Views: 576; Downloads: 53
Full text (3,56 MB) |
9. Napoved proizvodnje električne energije iz vetrnih elektrarn na podlagi vremenskih podatkov : diplomsko deloTilen Natek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Najpomembnejša naloga naše generacije je ohraniti planet, da bodo naši zanamci dihali svež zrak, pili čisto vodo in živeli v normalni temperaturi. Pri tem bo eno ključnih vlog odigrala oskrba z električno energijo. Za čim večjo podnebno nevtralnost si močno prizadeva tudi Evropska unija (EU), saj v tako imenovani zeleni preboj vlaga veliko časa in denarja. Posledično obnovljivi viri energije (OVE) predstavljajo vedno večji delež naše oskrbe z električno energijo. Toda treba se je zavedati, da bolj ko se naša električna energija napaja iz vremensko odvisnih virov energije, kot sta veter in sonce, bolj niha delovanje električnega omrežja in večji pomen ima napovedovanje proizvodnje vetrne energije. Keywords: Vetrna energija, vetrne elektrarne, hitrost vetra, realizirana proizvodnja električne energije, napovedovanje. Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 941; Downloads: 137
Full text (5,83 MB) |
10. Izdelava grafičnega uporabniškega vmesnika za izračun proizvodnje in porabe električne energije v stanovanjskem objektuEva Simonič, 2021, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava matematični model za izračun predvidene proizvedene električne energije s fotonapetostnim sistemom in porabljene električne energije s toplotno črpalko. Oba izračuna smo povezali z izdelavo enovitega grafičnega uporabniškega vmesnika. Predvidena proizvedena električna energija je določena z večletnimi povprečji meritev globalne in difuzne gostote moči sončnega sevanja za več krajev po Sloveniji ter z geometrijskimi zvezami med točkami na Zemlji in Soncem. Potrebna električna energija za delovanje toplotne črpalke je določena na podlagi potrebne toplote za ogrevanje stavbe in potrebne toplote za ogrevanje sanitarne vode. Rezultat diplomskega dela je grafični uporabniški vmesnik, ki je izdelan s programskim paketom Matlab in je namenjen izračunu proizvedene in porabljene električne energije za stanovanjske stavbe na področju Slovenije. Vmesnik predvideva preproste uporabniške vnose, kot so lokacija in orientacija stavbe, mere stavbe in sestava elementov zunanjega ovoja stavbe. Izračuna proizvedene in porabljene električne energije smo ovrednotili s primerjavo z meritvami fotonapetostnega sistema in toplotne črpalke na obstoječih stavbah. Keywords: grafični uporabniški vmesnik, fotonapetostni sistem, toplotna črpalka, proizvodnja električne energije, poraba električne energije Published in DKUM: 17.12.2021; Views: 1500; Downloads: 211
Full text (2,61 MB) |