| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Proizvodnja bioplina s predobdelavo lignoceluloze z organskim topilom in vročo vodo
Lea Sternad, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Anaerobna digestija je mikrobiološki proces brez prisotnosti kisika pri katerem mikroorganizmi razkrajajo organske snovi in nastajata bioplin in presnovljen digestat. Bioplin in druga biogoriva je mogoče proizvesti iz različnih lignoceluloznih materialov, katerih struktura pa sicer lahko zavirujoče vpliva na delovanje procesa. S primernim postopkom predobdelave dosežemo spremembo strukture lignocelulozne biomase in izboljšanje delovanja anaerobnih mikroorganizmov. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti kako predobdelava lignoceluloznih materialov vpliva na donos bioplina. Kot lignocelulozne materiale smo uporabili koruzno silažo in koruzno slamo. Dobljene kumulativne prostornine bioplina smo nato primerjali z rezultati, ki smo jih dobili pri paralelkah, katerih nismo predhodno obdelali. Za postopek predobdelave smo uporabili kemijsko predobdelavo z organskim topilom, fizikalno-kemijsko z vročo destilirano vodo ter kombinirano dvostopenjsko predobdelavo z organskim topilom v prvi stopnji in vročo vodo v drugi stopnji. Kemijsko predobdelavo smo izvedli z etanolom s Soxhletovim ekstraktorjem, pri fizikalno-kemijski predobdelavi pa smo uporabili vročo destilirano vodo in lignocelulozni material s kuhanjem izpostavili visokim temperaturam. Izkazalo se je, da se je z vidika prostornine bioplina najboljše izkazala nastavitev kombinirane predobdelave, kjer smo predobdelali koruzno silažo. V tej nastavitvi je nastalo skupno povprečno 582 mL bioplina na gram suhe snovi. Med omenjenim mikrobiološkim procesom smo analizirali tudi pH vrednosti, saj je zelo pomemben dejavnik, ki v primeru, da ne dosega ali preseže optimalno območje, ki je med 6,5 in 8, lahko moteče vpliva na delovanje procesa. V presnovljenem digestatu smo preverili še deleže Klasonovih komponent in ugotovili, da med paralelkami glede na predobdelavo v deležih ni večjih razlik.
Keywords: predobdelava lignoceluloze, predobdelava z organskim topilom, predobdelava z vročo vodo, anaerobna digestija, proizvodnja bioplina
Published: 05.10.2018; Views: 399; Downloads: 88
.pdf Full text (2,19 MB)

2.
Vpliv predobdelave piščančje stelje z glivami na proizvodnjo bioplina
Maša Makovec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Stelja iz piščančjega gnoja z žagovino je agroživilski ostanek, ki se lahko uporablja kot substrat za proizvodnjo bioplina. Agroživilski ostanki vsebujejo lignocelulozo, ki je težko biološko razgradljiva. Lignin kot sestavino lignoceluloznih materialov bakterije v procesu anaerobne digestije težko razgradijo. Z odstranitvijo lignina imajo bakterije dostop do hranil, hemiceluloze in celuloze in na ta način se proces mikrobiološke razgradnje olajša. Vsebnost lignina lahko zmanjšamo z različnimi metodami predobdelave. Namen diplomske naloge je ugotoviti ali predobdelava substrata z glivami izboljša donos bioplina in hkrati ugotoviti tudi učinkovitost procesa anaerobne digestije. Izvedli smo preraščanje stelje, ki vsebuje piščančji gnoj z žagovino z dvema vrstama gliv bele trohnobe, zimsko panjevko (Flammulina velutipes) in osmojeno bjerkandero (Bjerkandera adusta). Glivno predobdelavo smo izvedli tudi pri mešanicah, kjer smo piščančjemu gnoju z žagovino dodali še pšenično slamo v razmerju 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Eksperiment smo izvedli pri treh različnih časih preraščanja, in sicer po štirih, sedmih in desetih dneh. Izkazalo se je, da glivi slabo preraščata piščančji gnoj z žagovino, zimska panjevka pa slabo prerašča tudi mešanice z dodatkom slame. Za nadaljnji proces anaerobne digestije smo tako uporabili le mešanice iz 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame preraščene z glivo osmojeno bjerkandero. V proces smo vključili dobro in slabo preraščene mešanice pri treh časih preraščanja. Za kontrolo smo uporabili mešanice iz 60 % starega oz. svežega piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Zanimalo nas je tudi koliko bioplina nastane iz samega inokuluma. Spremljali smo dnevni volumen bioplina, sestavo bioplina in pH fermentacijskih mešanic. Rezultati kažejo, da je optimalni čas predobdelave za proizvodnjo bioplina in metana štiri dni. Bolje preraščene mešanice dosegajo boljše rezultate v primerjavi s slabo preraščenimi mešanicami samo ob prvem času preraščanja (po štirih dneh). Največ bioplina je proizvedla slabo preraščena mešanica, ki je bila deset dni izpostavljena delovanju osmojene bjerkandere. Največjo količino metana pa je proizvedla bolje preraščena mešanica, ki smo jo preraščali štiri dni. Ugotovili smo, da daje star piščančji gnoj večji donos bioplina in metana v primerjavi s svežim piščančjim gnojem.
Keywords: predobdelava, biološka predobdelava, glive bele trohnobe, lignoceluloza, anaerobna digestija, proizvodnja bioplina
Published: 05.10.2018; Views: 585; Downloads: 61
.pdf Full text (2,32 MB)

3.
Določanje makrohranil v različnih digestatih in umetnih gnojilih
Petra Gorenc, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Glavna produkta anaerobne razgradnje sta bioplin in presnovljen digestat, ki je bogat z makro in mikrohranili. Presnovljena biomasa je znana kot odlično gnojilo in je bolj homogena in bogata s hranili kot svež živalski gnoj. Možna je uporaba različnih surovin za izboljšanje učinkovitosti proizvajanja bioplina in večje vsebnosti hranil v presnovljeni biomasi. Raziskali smo kako substrati z različnimi vrstami dodanih snovi povečajo nastanek bioplina in obogatijo presnovljeno biomaso z dušikom, fosforjem in kalijem. Uporabljeni vzorci za analize so bili sestavljeni iz mešanice gnoja in inokuluma oz. iz mešanice gnoja, inokuluma ter dodanih različnih substratov (hranljivih surovin) kot so alge, odpadno olje, ostanki hrane, jedilni škrob in koruzna silaža. Med procesom anaerobne digestije smo spremljali volumen nastalega bioplina in vrednost pH digestata, s kivetnimi testi smo presnovljenemu digestatu merili vsebnost dušika in fosforja ter z atomsko emisijsko spektrometrijo določevali vsebnost kalija. Vsebnosti makrohranil (NPK) smo analizirali tudi v tekočih in trdnih umetnih gnojilih z znano sestavo ter primerjali dobljene vrednosti. Rezultati so pokazali, da so dodatki različnih hranljivih surovin povečali proizvodnjo bioplina glede na vzorce brez dodane hranljive snovi. Kot najboljša surovina se je izkazalo odpadno olje, sledijo mu koruzna silaža, jedilni škrob, ter ostanki hrane. Najmanj bioplina so proizvedle alge. Vrednost pH je celoten čas procesa ostajala v območju optimalnega intervala za metanogene bakterije. Rezultati analize NPK so pokazali, da je uporaba različnih surovin izboljšala vsebnost makrohranil. Najvišje vsebnosti kalija in dušika smo izmerili v vzorcih z dodanimi ostanki hrane in škrobom, najvišje vsebnosti fosforja pa pri vzorcih z dodanimi algami.
Keywords: Anaerobna digestija, proizvodnja bioplina, presnovljen digestat, NPK analiza
Published: 21.08.2018; Views: 674; Downloads: 275
.pdf Full text (6,08 MB)

4.
Vpliv dejavnikov na spreminjanje pH vrednosti v procesu anaerobne digestije
Barbara Smonkar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Učinkovitost anaerobne digestije je odvisna od nekaterih ključnih parametrov. Zelo pomembno je, da ustvarimo optimalne pogoje za anaerobne mikroorganizme. Vrednost pH znatno vpliva na rast metanogenih mikroorganizmov in na razkroj nekaterih komponent, pomembnih za proces anaerobne digestije. S sprotnim merjenjem pH-ja lahko s pomočjo različnih dejavnikov dosežemo optimalne pogoje in s tem večjo proizvodnjo bioplina. V diplomskem delu ugotavljamo vplive različnih dejavnikov na spreminjanje pH vrednosti v procesu anaerobne digestije, kot so različni substrati in njihova razmerja, dodatek pufra, dodatek apna ali sode bikarbone in temperaturni šok. Za substrate smo uporabili blato čistilnih naprav, perutninski gnoj s steljo, koruzno silažo in glicerol. Spremljali smo pH vrednost v procesu ter ugotavljali pri katerih razmerjih surovin se pH vrednost nahaja izven optimalnega območja. S pomočjo eksperimentov smo skušali doseči in vzdrževati optimalen pH ter preprečiti zakisanost. To smo storili z dodatkom pufra na začetku poizkusa ter z dodatkoma apna oz. sode bikarbone, ko je vrednost pH padla pod 6,5. S tem smo dosegli, da je bil pH v optimalnem območju in posledično smo dobili izboljšano proizvodnjo bioplina. Po 30 dneh se je najbolje izkazala soda bikarbona, s katero smo dosegli več kot 6-kratno proizvodnjo bioplina glede na mešanico brez dodane sode bikarbone. Tudi dodatek apna je izboljšal proizvodnjo bioplina, vendar je bila proizvodnja bioplina precej manjša v primerjavi z mešanico, kjer smo dodali sodo bikarbono. Na koncu procesa anaerobne digestije (po 62 dneh) razlika med prostorninami bioplina teh mešanic ni več vidna. Prostornina bioplina je skoraj pri vseh mešanicah enaka in povprečno znaša 1616 mL.
Keywords: anaerobna digestija, pH vrednost, vpliv dejavnikov, proizvodnja bioplina
Published: 07.11.2017; Views: 905; Downloads: 15
.pdf Full text (2,38 MB)

5.
Proizvodnja bioplina iz različnih hibridov koruze
Matjaž Ošlaj, 2009, undergraduate thesis

Keywords: proizvodnja bioplina, koruzni hibridi, fermentor, metan
Published: 10.07.2015; Views: 1085; Downloads: 37
URL Link to full text

6.
7.
Proizvodnja bioplina v Bioplinarni Draženci ter možnosti za zmanjšanje koruzne silaže v vhodnem substratu
Mojca Brdovnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je primerjati izplen bioplina in metana v Bioplinarni Draženci pri trenutni proizvodnji bioplina v primerjavi z bioplinom, proizvedenim z nižjim deležem koruzne silaže na podlagi teoretičnih izračunov. V ta namen smo naredili izračune za pet različnih možnih scenarijev za izplen bioplina in metana ter nato naredili primerjavo med scenariji. Pri trenutni proizvodnji bioplina v Bioplinarni Draženci, ki za vhodne substrate uporablja perutninski gnoj, koruzno silažo in odpadne maščobe v razmerju 70:25:5, smo izračunali izplen skupnega bioplina 148 m3/t sveže mase in izplen metana 90,16 m3 pri eni toni vhodne substratne mešanice. Ugotovili smo, da najvišji izplen bioplina in metana dosežemo pri scenariju 1, ki trenutno poteka v Bioplinarni Draženci. Pri primerjavi izračunanih vrednosti za izplen smo ugotovili, da obstajajo možnosti za zmanjšanje koruzne silaže v vhodnem substratu in ga lahko nadomestimo z odpadnimi maščobami, ki so velik energetski potencial.
Keywords: bioplinska naprava, piščančji gnoj, proizvodnja bioplina, koruzna silaža, metan
Published: 02.12.2013; Views: 2031; Downloads: 378
.pdf Full text (1,25 MB)

8.
PROIZVODNJA BIOPLINA IZ RAZLIČNIH HIBRIDOV KORUZE
Matjaž Ošlaj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti, kateri zrelostni razred koruze, in kateri hibrid določenega zrelostnega razreda, daje največjo proizvodnjo bioplina in biometana. Preučevali smo tudi kemijsko sestavo plinov. Testirali smo hibride koruze zrelostnega razreda FAO 300 — FAO 400, FAO 400 — FAO 500 in FAO 500 — FAO 600. Poskusi so potekali v laboratoriju, po tri serije poskusov s tremi ponovitvami, po metodi DIN 38 414, del 8. Rezultati raziskave so pokazali, da se pri višjem zrelostnem razredu koruze (FAO 400, FAO 500) povečuje hektarski donos bioplina in biometana. Najvišji izplen bioplina, biometana med zrelostnimi razredi koruze so imeli hibridi zrelostnega razreda FAO 400 in FAO 500. Med hibridi koruze zrelostnega razreda FAO 300 — FAO 400, daje hibrid PR38F70 (FAO 330) največji donos bioplina in biometana. Med hibridi zrelostnega razreda FAO 400 — FAO 500, je dajal največjo proizvodnjo bioplina in biometana hibrid PIXXIA (FAO 420). Hibrid CODISTAR (FAO 500) pa je imel med hibridi zrelostnega razreda FAO 500 — FAO 600 največji donos bioplina in biometana. Proizvodnja biometana, kateri ima bistveno vlogo pri proizvodnji bioplina, je pri hibridih koruze variirala od 50 — 60% celotne količine nastalih plinov.
Keywords: proizvodnja bioplina / koruzni hibridi / fermentor / metan
Published: 16.10.2009; Views: 3723; Downloads: 253
.pdf Full text (792,34 KB)

9.
Mešanje različnih substratov v fermentorje za večji izplen metana
Mitja TÖrnar, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor smo opravili meritve proizvodnje bioplina iz devetih različnih energetskih rastlin in prašičje gnojevke. Šest poskusnih polj je bilo sejanih v čisti setvi, kot so koruza, sirek, ščir, sončnica, topinambur in sladkorna pesa; tri poskusna polja pa smo sejali v obliki interkropinga (mešanici 50% - 50% med rastlinami koruze, sirkom in ščirom). Vseh devet vzorcev smo testirali v mešanici med prašičjo gnojevko (385 g) in silirano rastlino (15 g) v fermentorju za proizvodnjo bioplina. Proizvodnja bioplina je potekala 35 dni v 0,5 literskem fermentorju pri temperaturi 35° C. Rastlinam smo določili kemijsko sestavo za lažje izračune proizvodnje bioplina in odstotka koncentracije metana v substratu. Pri analiziranju količine proizvodnje bioplina smo ugotovili, da je v procesu fermentacije v mezofilnem območju proizvodnja močno odvisna od temperature v fermentorju, pH vrednosti substrata, enakomernega tlaka v fermentorju in mešanja substrata. Največja proizvodnja je bila dosežena s substratom sončnice, kjer se je proizvedlo 451 Nl kg oSS-1 bioplina s 62,85% koncentracijo metana in donosom 283 Nl kg oSS-1 metana. Sledijo mu substrati koruze, sirka in interkropinga med navedenimi rastlinami, kjer je proizvodnja med 330 in 365 Nl kg oSS-1 s koncentracijo med 50−60% metana z donosom 185-205 Nl kg oSS-1. Najmanjši izpleni so bili doseženi iz rastlin ščira, topinambura in sladkorne pese.
Keywords: proizvodnja bioplina, energetske rastline, fermentor
Published: 18.03.2009; Views: 2712; Downloads: 188
.pdf Full text (1,49 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica