1. OTS 2023 Sodobne informacijske tehnologije in storitve : Zbornik 26. konference2023, proceedings Abstract: V zborniku šestindvajsete konference OTS 2023 so objavljeni prispevki strokovnjakov s področja informatike, v katerih so predstavljena nova spoznanja in trendi razvoja, vpeljave, prilagajanja ter upravljanja informacijskih rešitev, kot tudi konkretni uspešni pristopi in dobre prakse. Prispevki naslavljajo področja sodobnih arhitekturnih izzivov, klasične, generativne in globoke umetne inteligence, sodobnih spletnih ali mobilnih uporabniških vmesnikov, kot tudi tradicionalnih, brezstrežniških in decentraliziranih zalednih sistemov v oblaku. Tematike prispevkov obsegajo tudi zagotavljanje ustreznega skalabilnega okolja zanje ter avtomatizacijo testiranja, merjenje kakovosti in dostavo s proaktivnim naslavljanjem najpogostejših kibernetskih napadov. Rdečo nit prispevkov predstavljajo podatkovne tehnologije, ki so zastopane v obliki klasičnih podatkovnih baz, podatkovnih jezer ter učinkovitega zbiranja, obdelave in vizualizacije velepodatkov. Prispevki tako še naprej omogočajo boljšo povezanost IT strokovnjakov, informatikov, arhitektov in razvijalcev naprednih IT rešitev in storitev, kot tudi akademske sfere in gospodarstva.
Keywords: informatika, informacijske tehnologije, programsko inženirstvo, informacijski sistemi, informacijske rešitve, digitalna preobrazba, razvoj mobilnih in spletnih rešitev, arhitekture v oblaku, podatkovne tehnologije, poslovna inteligenca, umetna inteligenca in strojno učenje, obdelava velepodatkov in podatkovnih tokov, metode agilnega razvoja, tehnologije veriženja blokov, kibernetska varnost
Published in DKUM: 04.09.2023; Views: 73; Downloads: 18
 Full text (32,01 MB)
This document has many files! More... |
2. OTS 2022 Sodobne informacijske tehnologije in storitve : zbornik petindvajsete konference, Maribor, 7. in 8. september 20222022, proceedings Abstract: V zborniku petindvajsete konference OTS 2022 so objavljeni prispevki strokovnjakov s področja informatike, v katerih so predstavljene izkušnje in, skozi konkretne projekte, dokazano uspešni pristopi in dobre prakse naslavljanja arhitekturnih izzivov, povezanih z vpeljavo umetne inteligence in strojnega učenja, zasnove in vpeljave rešitev poslovne inteligence, učinkovite obdelave velepodatkov in podatkovnih tokov, apliciranja vzorcev pri zasnovi mikrostoritvenih in brezstrežniških arhitektur, uporabe zmožnosti tehnologij veriženja blokov in decentraliziranih aplikacij, digitalne preobrazbe in posodobitve IKT rešitev na osnovi funkcionalnosti, ki jih omogočajo digitalne denarnice, apliciranja agilnih metod ter izboljšanjem odzivnosti pri zagotavljanju učinkovite podpore poslovnim procesom, integracije sistemov in razvoja podpornih storitev pametnega doma, telemedicine in zelenega prehoda, razvoja in optimizacije mobilnih, spletnih in oblačnih rešitev ter uporabe sodobnih in aktualnih, tudi odprtokodnih, tehnologij pri razvoju naprednih informacijskih rešitev in storitev.
Keywords: informatika, informacijske tehnologije, programsko inženirstvo, informacijske rešitve, digitalna preobrazba, razvoj mobilnih in spletnih rešitev, poslovna inteligenca, umetna inteligenca in strojno učenje, obdelava velepodatkov in podatkovnih tokov, agilne metode, tehnologije veriženja blokov, kibernetska varnost
Published in DKUM: 07.09.2022; Views: 399; Downloads: 93
Full text (44,60 MB)
This document has many files! More... |
3. OTS 2019 Sodobne informacijske tehnologije in storitve : Zbornik štiriindvajsete konference, Maribor, 18. in 19. junij 20192019, proceedings of professional or unreviewed scientific conference contributions Abstract: Prispevki, zbrani v zborniku že 24. strokovne konference Sodobne informacijske tehnologije in storitve, naslavljajo izjemno aktualne izzive, s katerimi se informatiki, programski inženirji, računalničarji, podatkovni znanstveniki, arhitekti, razvijalci ter upravljalci informacijskih rešitev in storitev srečujemo pri svojem vsakdanjem delu. Avtorji predstavljajo inovativne rešitve in skozi konkretne projekte pridobljene izkušnje s/z:
vpeljavo tehnologij strojnega učenja in obogatene inteligence,
uporabo tehnologij in platform veriženja blokov,
razvojem šibko sklopljenih mikrostoritev,
popolno virtualizacijo in izkoriščanjem porazdeljenih infrastruktur,
zagotavljanjem kibernetske varnosti, zaupnosti in zasebnosti,
skaliranjem agilnih metod v porazdeljenih projektnih skupinah,
vpeljavo agilnih pristopov v sklopu avtomatiziranih in neprekinjenih procesov razvoja, testiranja, integracije in dostave,
posodobitvijo in nadgradnjo obstoječih informacijskih sistemov,
razvojem uporabniško prijaznih spletnih in mobilnih rešitev in
uvajanjem sodobnih programskih jezikov in razvojnih okolij.
Keywords: informatika, strojno učenje, virtualna okolja, zborniki, kibernetska varnost, programsko inženirstvo, informacijske rešitve, obogatena inteligenca, tehnologija veriženja blokov, porazdeljene infrastrukture, mikrostoritve, agilne metode, spletne tehnologije, mobilne aplikacije, programski jezik
Published in DKUM: 13.12.2019; Views: 1190; Downloads: 355
Full text (27,55 MB)
This document has many files! More... |
4. Analiza principov in zakonov programskega inženirstvaNejc Kokol, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo naslovili teoretične osnove programskega inženirstva. Identificirali smo ključne izzive in značilnosti posameznih obdobij evolucije programskega inženirstva od obvladovanja strojev preko obvladovanja procesov, kompleksnosti, komunikacije in produktivnosti do obvladovanja trga. Na osnovi pregleda literature smo identificirali najpogosteje uporabljene principe, to so modularnost, abstrakcija, ločevanje vidikov, predvidevanje sprememb, splošnost in inkrementalni razvoj. Zbrali in analizirali smo 64 zakonov, ki so bili predlagani na področju razvoja programske opreme ter ugotovili, da ne sovpadajo z ključnimi izzivi posameznih obdobij evolucije programskega inženirstva. Ugotovili smo tudi, da ne obstajajo sprejete in veljavne splošne teorije programskega inženirstva, kar dodatno kaže določeno na pomanjkanje znanstvenih osnov te inženirske discipline.
Keywords: programsko inženirstvo, teoretične osnove, principi programskega inženirstva, strategije programskega inženirstva, zakoni programskega inženirstva
Published in DKUM: 21.12.2018; Views: 706; Downloads: 57
Full text (1,04 MB) |
5. Avtomatizacija pregledovanja kode s pomočjo strojnega učenjaSebastjan Stojnšek, 2018, master's thesis Abstract: V tem magistrskem delu smo se posvetili področju pregledovanja kode s pomočjo strojnega učenja. Proučili smo sorodna dela na tem področju ter določili teoretični pristop, s pomočjo katerega bomo lahko izvajali napovedovanje slabih sprememb programske kode programskega jezika Javascript, ki zahtevajo odpravo napak. Tako bomo zmanjšali porabo virov pri pregledovanju programske kode. Izdelali smo prototip ekspertnega sistema, ki bo omogočal generiranje metrik in učenje nevronske mreže v ogrodju Tensorflow.js. Učinkovitost sistema smo ovrednotili na treh odprtokodnih projektih ter dosegli rezultate, ki upravičujejo smiselnost vpeljave takšnega sistema v proces razvoja programske opreme.
Keywords: strojno učenje, Tensorflow, pregledovanje kode, JavaScript, nevronske mreže, programsko inženirstvo
Published in DKUM: 22.11.2018; Views: 1156; Downloads: 118
Full text (1,51 MB) |
6. Analiza človeških faktorjev pri programskem inženirstvuMarko Karneža, 2018, master's thesis Abstract: Namen naloge je pridobiti strnjene aktualne in relavantne informacije, z vidika podjetij in posameznikov, o obsegu in pomembnosti upoštevanja človeških faktorjev pri procesih programskega inženirstva. Osredotočili smo se na širše področje človeških faktorjev, njihov vpliv na uspeh projekta in zadovoljstva s službo.
Največ raziskav je bilo izvedenih v socialno najrazvitejših državah. Najbolj raziskani faktorji so osebnost, komunikacija, motivacija, sodelovanje, skupinsko delo, vodenje in drugi, ki se v večini raziskav predstavljajo kot najpomembnejši človeški faktorji, ki jih ne smemo prezreti. Rezultatov ni mogoče generalizirati na posamezno področje, saj moramo upoštevati družbeni in ekonomski status države programskih inženirjev ter različne vplive ostalih povezanih faktorjev. Prav tako izbira paradigme ne vpliva na obseg in pomembnost upravljanja človeških faktorjev. Podjetja se zavedajo, da je prepoznava in upravljanje človeških faktorjev lahko ključni element uspeha podjetja. Mehka znanja so prepoznana kot močan moderator uspeha projekta, medtem ko ima na zadovoljstvo pri delu največji vpliv avtonomija, komunikacija, programiranje v parih, uspeh, pošteno plačilo in nagrade. Področje človeških faktorjev pri programskem inženirstvu je še dokaj neraziskano in posledično neimplicirano v praksi. Na številnih področjih prihaja do nasprotujočih si rezultatov raziskav, prav tako se jih večina osredotoča le na en faktor in enoto analize, pri tem pa prezrejo vplive povezanih faktorjev in njihov vpliv na druge enote analize.
Keywords: mehka znanja, programsko inženirstvo, človeški faktorji, analiza, sociološki faktorji, socialna psihologija
Published in DKUM: 11.07.2018; Views: 893; Downloads: 95
Full text (1,66 MB) |
7. Modeliranje in načrtovanje programske opreme socialnega robota Viki OneBlaž Pongrac, 2017, master's thesis Abstract: Magistrsko delo je smiselno razdeljeno na dva dela: modeliranje socialnega robota in načrtovanje osnovnega programskega paketa, ki smo ga definirali v prvem delu.
Modeliranja sistema smo se lotili z uveljavljenimi orodji programskega inženirstva. Dokument zahtev je sestavljen iz zapisa zahtev, identifikacije in analize zahtev, specifikacij, modeliranja sistema s pomočjo grafičnih orodij in validacije zahtev. Zahteve socialne robotike oz. socialnega robota so zapisane s pomočjo sociološkega vidika socialne robotike. Identifikacija in analiza sta pravzaprav tekstovno modeliranje, med katerim smo definirali orodja in pristope implementacije. S pomočjo uveljavljenih grafičnih orodij smo zagotovili lažjo interpretacijo statičnega in dinamičnega obnašanja sistema, z validacijo pa smo ugotovili, ali smo modelirali pravi sistem.
V drugem delu smo se lotili načrtovanja osnovnega programskega paketa, ki nam kasneje omogoča lažji razvoj inteligentnih funkcij. Gre za skupek programskih modulov, ki zagotavljajo osnovne motorične in kognitivne sposobnosti robota.
Keywords: socialna robotika, programsko inženirstvo, modeliranje, načrtovanje, programska oprema
Published in DKUM: 26.10.2017; Views: 1028; Downloads: 177
Full text (3,33 MB) |
8. VLOGA IN POMEN INŽENIRSTVA ZAHTEV PRI RAZVOJU INFORMACIJSKIH REŠITEVJanko Orač, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili pomen inženirstva zahtev pri razvoju programske opreme in informacijskih rešitev. V teoretičnem delu smo predstavili glavne dejavnosti inženirstva zahtev, zakaj je inženirstvo zahtev pomembno, katere vrste zahtev poznamo, kdo vodi zbiranje in kdo lahko pridobi z uporabo.
Pri praktičnem delu smo predstavili podporna orodja, ki se uporabljajo pri inženirstvu zahtev, in prikazali primer uporabe orodja za upravljanje zahtev, imenovanega ReqView.
Keywords: programsko inženirstvo, upravljanje zahtev, informacijski sistem, specifikacija zahtev programske opreme, ReqView
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1059; Downloads: 104
Full text (8,87 MB) |
9. |
10. Metodologija razvoja programske opreme za vodenje industrijskih procesovTomaž Lukman, 2012, doctoral dissertation Abstract: Osrednja tema doktorske disertacije je programsko inženirstvo v domeni vodenja industrijskih procesov. Praksa razvoja programske opreme za vodenje industrijskih procesov je, gledano s stališča sodobnih pristopov k razvoju programske opreme, nezrela in ne izpolnjuje potreb trga po vedno obsežnejši in bolj kakovostni programski opremi, po skrajšanjih razvojnih ciklih ter po učinkovitem razvoju. Predlagani sodobni razvojni pristopi pa niso sprejeti s strani praktikov in gospodarstva, ker so nedodelani in ker ne rešujejo najpomembnejših težav domene vodenja, ki jih navaja literatura.
V okviru doktorske disertacije smo razvili sodobno metodologijo za razvoj programske opreme za vodenje procesov. Razvoj je temeljil na sistematični uporabi nekaterih idej iz področij modelno usmerjenega inženirstva, domensko specifičnih modelirnih jezikov in programskih produktnih linij. Te ideje so bile uporabljene na tak način, da metodologija rešuje najpomembnejše težave domene vodenja procesov in nima slabosti obstoječih sodobnih razvojnih pristopov. Metodologija je sestavljena iz dveh nivojev: nivoja razvoja infrastrukture in nivoja razvoja aplikacij. Na prvem nivoju se sistematično razvija infrastruktura, ki je sestavljena iz definicije aplikacijskega razvojnega procesa in razvojnih smernic zanj, formalnega domensko specifičnega modelirnega jezika, definicije transformacij modelov in podpornih programskih orodij. Podporna programska orodja, ki omogočajo delno avtomatizacijo aplikacijskega razvoja v naši metodologiji, so sestavljena iz urejevalnika modelov, repozitorija modelov in generatorja kode. V okviru doktorske disertacije sta bila razvita tudi laboratorijski prototip in industrijski prototip podpornih orodij. Slednji odpravlja pomanjkljivosti laboratorijskega prototipa in je primeren za razvoj realne programske opreme za vodenje procesov. Na drugem nivoju razvoja se z uporabo infrastrukture izvaja modelno usmerjeni razvoj programske opreme za vodenje procesov. Z dobro definiranim aplikacijskim razvojnim procesom se izdela model programske opreme, iz katerega se na koncu avtomatsko generira koda za programirljive logične krmilnike.
Evalvacija metodologije je bila izvedena na empirični način, in sicer s študijo primera, v katero so bili vključeni razvijalci iz slovenskega podjetja. V študiji primera je bilo prikazano, da je metodologija uporabna za razvoj programske opreme za vodenje realnih procesov. Pokazali smo tudi, da metodologija v primerjavi z razvojnim pristopom, ki se uporablja v praksi, izboljšuje učinkovitost razvoja programske opreme v smislu izboljšanja produktivnosti in kakovosti.
Keywords: Programsko inženirstvo, modelno usmerjeno inženirstvo, domensko specifični modelirni jeziki, programske produktne linije, avtomatsko generiranje kode, vodenje industrijskih procesov, študija primera
Published in DKUM: 28.01.2013; Views: 2181; Downloads: 221
Full text (8,16 MB) |
