1. Primerjava generativnih modelov umetne inteligence za generiranje programske kode : magistrsko deloJan Ključevšek, 2025, master's thesis Abstract: Cilj magistrskega dela je bil primerjalno oceniti kakovost programske kode, ki jo generirajo modeli umetne inteligence ChatGPT (4o, o1), Gemini (Flash, Pro) in Microsoft Copilot. Na področju generativne umetne inteligence in kakovosti programske opreme smo z uporabo kvantitativnih metrik in orodij analizirali kodo, generirano za različno zahtevne naloge. Rezultati kažejo, da vsi modeli ustvarjajo sintaktično pravilno kodo, a se razlikujejo predvsem v funkcionalni pravilnosti, kompleksnosti in berljivosti. Plačljivi modeli so bili pravilnejši, a kompleksnejši; brezplačni (Copilot, Gemini Flash) pa enostavnejši in berljivejši. Priporočamo izbiro modela glede na prioritete projekta. Keywords: generativna umetna inteligenca, generiranje programske kode, kakovost programske kode, metrike kakovosti kode Published in DKUM: 06.06.2025; Views: 0; Downloads: 51
Full text (1,94 MB) This document has many files! More... |
2. Implementacija pragov kakovosti v sklopu programskega inženirstva : magistrsko deloNadica Uzunova, 2025, master's thesis Abstract: Pragovi kakovosti predstavljajo vnaprej določene kontrolne točke znotraj življenjskega cikla razvoja programske opreme, katerih namen je zagotoviti izpolnjevanje določenih kriterijev kakovosti pred prehodom v naslednjo fazo razvoja. V magistrskem delu predstavimo definicijo omenjenega koncepta ter preučujemo, kako prage kakovosti oblikovati, jih povezati z ustreznimi metrikami in vključiti v razvojne procese, zlasti v okolju neprekinjene integracije in dostave. Osredotočamo se na tehnične in metodološke vidike, kot so izbor kriterijev, določanje mejnih vrednosti ter razmerje med ročnim in avtomatiziranim preverjanjem. Delovanje pragov preverimo na praktičnem primeru z uporabo izbranega orodja v realnem razvojnem okolju. Na podlagi ugotovitev ter pregleda literature oblikujemo smernice za določanje pragov kakovosti, ki ponujajo osnovo za nadaljnjo uporabo in razvoj tovrstnih pristopov. Keywords: zagotavljanje kakovosti, razvoj programske opreme, avtomatizacija, orodja, metrike Published in DKUM: 08.05.2025; Views: 0; Downloads: 44
Full text (2,92 MB) |
3. Identifikacija in analiza orodij za merjenje in izračun programskih metrikSaša Dokić, 2022, undergraduate thesis Abstract: Merjenje je zelo pomemben del programskega inženirstva, saj nam pomaga pri ocenjevanju in razumevanju kakovosti programske opreme ter izboljšanju procesov in produktov, povezanih z njo. V diplomskem delu smo raziskali pomen merjenja programske opreme, metrike programske opreme ter podrobneje opisali nekatere programske metrike in orodja, ki se uporabljajo za njihov izračun. Izbrali smo odprtokoden projekt, na katerem smo preizkusili tri orodja. Rezultate izračunanih metrik smo analizirali in jih med seboj tudi primerjali. Keywords: programska oprema, metrike programske opreme, katalog orodij, kakovost programske opreme Published in DKUM: 24.10.2022; Views: 622; Downloads: 59
Full text (1,32 MB) |
4. Vpliv zgodovine sprememb vrednosti programskih metrik na napovedovanje trendov vzdrževalnosti odprtokodnih javanskih programskih knjižnicMitja Gradišnik, 2022, doctoral dissertation Abstract: Učinkovitost procesa vzdrževanja programskih produktov, ki lahko neposredno vpliva na številne vidike uspešnosti projektov razvoja programskih produktov, vrednotimo skozi različne aspekte, kot so količina vloženega časa, človeški viri ali količina porabljenih finančnih sredstev. Kot ekonomsko učinkoviti veljajo programski produkti, ki jih je mogoče v fazi vzdrževanja hitro in z minimalnim vložkom človeških virov prilagoditi novim potrebam uporabnikov. Sledenje je mogoče enostavno doseči, če so programski produkti grajeni kakovostno.
Merjene programskih metrik in vrednotenje notranje strukture daje vpogled dosežene stopnje kakovosti programskega produkta v njegovi opazovani različici. Vrednotenju kakovosti je sicer mogoče dodatno pripeti dimenzijo časa, in sicer tako, da opazujemo njeno spreminjanje tekom evolucije produkta iz različice v različico. Na podlagi vzorcev spreminjanja notranjih atributov izluščenih iz obstoječih programskih produktov je mogoče izgraditi napovedne modele, s katerimi napovemo trende njihovega gibanja v prihodnje. Slednje daje podlago izogibanju pastem, ki jih prinaša slabo vzdrževalna programska oprema. V okviru doktorske disertacije preučujemo programske knjižnice, ki v zadnjem času predstavljajo močan pospeševalnik ponovne uporabe pri razvoju programske opreme. Vodilo predstavljene raziskave tako predstavlja zmožnost uspešnega napovedovanja gibanja vzdrževalnosti programskih knjižnic na podlagi sprememb produktnih programskih metrik predhodnih različic v njihovi sledeči različici.
Čedalje boljša sprejetost programskih knjižnic pri razvoju programskih produktov v zadnjem obdobju predstavljata motivacijo, da se v okviru raziskave v ospredje postavi ravno programske knjižnice. Pridobljen vzorec 40 prostodostopnih odprtokodnih javanskih programskih knjižnic nudi osnovo statistični analizi spreminjanja vzdrževalnosti tekom evolucije različic programskih knjižnic. Opravljene analize spreminjanje vzdrževalnosti tekom različic osvetlijo tako na nivoju programskih knjižic kot na nivoju razredov, ki te knjižnice gradijo. Predvsem preučevanje vpliva sprememb vrednosti programskih metrik izmerjenih nad razredi programskih knjižnic predstavlja temelj preučevanja zmožnosti uspešnega napovedovanje trendov gibanja vzdrževalnosti.
Ovrednotenje informacijskega doprinosa, ki ga zgodovina sprememb vrednosti programskih metrik doprinese h kakovosti napovednih modelov vzdrževalnosti, predstavlja pomemben element zastavljene raziskave. Doprinos zgodovine sprememb vrednosti programskih metrik napovednim modelov vzdrževalnosti ovrednotimo s pomočjo eksperimenta, v katerem izgradimo in iz vidika kakovosti ocenimo serijo napovednih modelov vzdrževalnosti. Za izgradnjo modelov uporabimo osemnajst različnih razponov zgodovinskih meritev programskih metrik predhodnih različic programskih knjižnic. Pri izbiri pristopov izgradnje napovednih modelov se upiramo na ugotovitve izvedenega sistematičnega pregleda literature. Keywords: kakovost programske opreme, vzdrževalnost programskih produktov, programske knjižnice, evolucija programskih produktov, programske metrike, napovedni modeli vzdrževalnosti Published in DKUM: 18.10.2022; Views: 568; Downloads: 121
Full text (4,16 MB) |
5. Identifikacija in analiza pomanjkljive kode v spletnih rešitvah : magistrsko deloTjaša Heričko, 2019, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskali področje pomanjkljive kode v spletnih rešitvah, ki temeljijo na programskem jeziku JavaScript. Izvedli smo sistematični pregled literature, s katerim smo raziskali programske metrike in orodja, ki se uporabljajo za identifikacijo pomanjkljive kode. Analizirali in izbrali smo primerna orodja za pridobivanje vrednosti programskih metrik. Za petindvajset odprtokodnih spletnih rešitev, razvitih v programskem jeziku JavaScript, smo z izbranimi orodji ESLint, JSHint in SonarJS pridobili metrične vrednosti in jih medsebojno primerjali. Empirični podatki, pridobljeni z analizo izbranih spletnih rešitev, nakazujejo na precejšnja odstopanja in razlike v rezultatih ob uporabi različnih orodij. Keywords: programska oprema, spletne rešitve, pomanjkljiva koda, programske metrike, JavaScript Published in DKUM: 13.11.2019; Views: 1357; Downloads: 392
Full text (2,27 MB) |
6. Identifikacija pomanjkljive kode na osnovi mejnih vrednosti programskih metrikTina Beranič, 2018, doctoral dissertation Abstract: Programske metrike so pomemben element procesov zagotavljanja in kontrole kakovosti programskih rešitev. Za njihovo učinkovito uporabo potrebujemo mejne vrednosti, s katerimi lahko med drugim zaznamo tudi pomanjkljivo kodo. Da identificiramo resnično pomanjkljive programske entitete, je potrebno mejne vrednosti programskih metrik določiti na reprezentativen in zanesljiv način.
Na osnovi sistematičnega pregleda literature ter primerjave obstoječih pristopov določanja mejnih vrednosti smo izbrano metodo izračuna, ki temelji na statistični analizi in primerjalnih podatkih, nadgradili in uporabili nad 400 projekti v štirih objektnih programskih jezikih. Za devet izbranih metrik smo analizirali sistematično pridobljene mejne vrednosti ter ugotovili, da so odvisne od programskega jezika.
Pridobljene mejne vrednosti so osnova v disertaciji predlaganega pristopa k identifikaciji pomanjkljive programske kode. Pristop temelji na kombinaciji programskih metrik, pri čemer je kakovost obravnavanih programskih entitet ovrednotena z uporabo funkcije večine. Z uporabo predlaganega pristopa se število potencialno pomanjkljivih entitet bistveno omeji, zmanjša pa se tudi število lažno pozitivnih rezultatov.
Validacijo rezultatov identifikacije smo izvedli s pomočjo potrditvene študije, v sklopu katere je sodelovalo 43 ocenjevalcev, ki so z razvitim orodjem za sodelovanje in podporo presojam ovrednotili 131 entitet v treh različnih programskih jezikih. Strokovne presoje potrjujejo zanesljivost vrednotenja kakovosti razredov na osnovi predlaganega pristopa tako glede natančnosti kot točnosti izvedene identifikacije pomanjkljive programske kode. Keywords: kakovost programske opreme, pomanjkljive programske entitete, metrike programske opreme, primerjalni podatki, porazdelitev metričnih vrednosti, primerjava mejnih vrednosti, strokovna presoja Published in DKUM: 03.01.2019; Views: 9493; Downloads: 277
Full text (8,61 MB) |
7. |
8. Ogrodje za merjenje in primerjavo učinkovitosti programovElmedin Dedić, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu se opisuje pojem kakovosti programske opreme in pogled nanjo z različnih zornih kotov. Zajeto je področje učinkovitosti programske opreme in metrik za merjenje učinkovitosti programske opreme. Pri praktičnem delu je bila na podlagi pridobljenega znanja iz programskega jezika C# in razvojnega okolja Visual Studio 2015 izdelana spletna aplikacija, ogrodje za merjenje in primerjavo učinkovitosti programov, ki uporabniku omogoča merjenje časa izvajanja, števila vrstic kode in zasedenosti pomnilnika programov, zapisanih v programskem jeziku C#, C++ ali Java. Aplikacija je bila načrtovana in izdelana po izbranem modelu za razvoj programske opreme. Keywords: kakovost programske opreme, učinkovitost programske opreme, metrike, merjenje učinkovitosti Published in DKUM: 09.10.2017; Views: 7609; Downloads: 203
Full text (3,41 MB) |
9. |
10. INOVATIVNE METRIKE PROGRAMSKE OPREMENejc Muršič, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu predstavljamo različne vrste in razvoj metrik programske opreme skozi zgodovino. Pri tem se osredotočamo predvsem na nekatere bolj inovativne pristope k merjenju različnih lastnosti programske opreme in opišemo njihovo delovanje. V drugem delu magistrskega dela testiramo nekatere standardne metrike in izdelujemo lastno implementacijo parametrične metrike programske opreme, s pomočjo katere izvedemo statično analizo na 35. različnih projektih. Dobljene rezultate nato primerjamo med seboj in predstavimo ugotovitve. S pomočjo korelacije preverimo tudi moč linearne povezanosti med metrikami. Keywords: metrike programske opreme, kakovost programske opreme, testiranje, inovativne metrike Published in DKUM: 06.09.2016; Views: 8134; Downloads: 201
Full text (1,92 MB) |