| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Analiza in primerjava zmogljivosti knjižnic Node.js za razvoj več-nivojskih spletnih rešitev : magistrsko delo
Žiga Donko, 2022, master's thesis

Abstract: Na področju tehnologij Node.js imamo na voljo več ogrodij in knjižnic, ki omogočajo razvoj več-nivojskih spletnih rešitev. Časovna zmogljivost posameznih ogrodij in knjižnic omogoča razvoj učinkovitejših rešitev, kar omogoči krajši čas procesiranja zahtev in posledično ekonomske prednosti. V magistrski nalogi smo opravili raziskavo vidika zmogljivosti knjižnic in ogrodij Node.js za gradnjo več-nivojskih spletnih rešitev. Definirali smo metrike zmogljivosti na posameznih nivojih in implementirali programsko opremo za oceno posameznih metrik na posameznih nivojih ter izvedli eksperimentalne meritve. Na podatkovnem nivoju smo primerjali knjižnici Sequelize in Mongoose, med tema dvema se je knjižnica Mongoose izkazala za statistično značilno zmogljivejšo po metriki povprečnega časa poizvedb. Na nivoju spletnih storitev smo primerjali knjižnice Express.js, Fastify, Restify, Koa.js in Hapi z orodji Artillery, Autocannon ter lastno implementacijo meritev. Med le-temi se je izkazala knjižnica Fastify kot statistično značilno zmogljivejša po metrikah prepustnosti in odzivnega časa. Na nivoju odjemalca smo primerjali ogrodje Angular in knjižnico React po metrikah Web Vitals, izmerili smo statistično značilno ugodnejše metrike pri knjižnici React. Raziskava v predstavljeni magistrski nalogi razvijalcem omogoči načrtovanje arhitekture s kombinacijo tehnologij, ki so računsko zmogljivejša od preostanka.
Keywords: več-nivojske spletne rešitve, Node.js, programske knjižnice, primerjava zmogljivosti
Published in DKUM: 16.11.2022; Views: 651; Downloads: 123
.pdf Full text (1,94 MB)

2.
Vpliv zgodovine sprememb vrednosti programskih metrik na napovedovanje trendov vzdrževalnosti odprtokodnih javanskih programskih knjižnic
Mitja Gradišnik, 2022, doctoral dissertation

Abstract: Učinkovitost procesa vzdrževanja programskih produktov, ki lahko neposredno vpliva na številne vidike uspešnosti projektov razvoja programskih produktov, vrednotimo skozi različne aspekte, kot so količina vloženega časa, človeški viri ali količina porabljenih finančnih sredstev. Kot ekonomsko učinkoviti veljajo programski produkti, ki jih je mogoče v fazi vzdrževanja hitro in z minimalnim vložkom človeških virov prilagoditi novim potrebam uporabnikov. Sledenje je mogoče enostavno doseči, če so programski produkti grajeni kakovostno. Merjene programskih metrik in vrednotenje notranje strukture daje vpogled dosežene stopnje kakovosti programskega produkta v njegovi opazovani različici. Vrednotenju kakovosti je sicer mogoče dodatno pripeti dimenzijo časa, in sicer tako, da opazujemo njeno spreminjanje tekom evolucije produkta iz različice v različico. Na podlagi vzorcev spreminjanja notranjih atributov izluščenih iz obstoječih programskih produktov je mogoče izgraditi napovedne modele, s katerimi napovemo trende njihovega gibanja v prihodnje. Slednje daje podlago izogibanju pastem, ki jih prinaša slabo vzdrževalna programska oprema. V okviru doktorske disertacije preučujemo programske knjižnice, ki v zadnjem času predstavljajo močan pospeševalnik ponovne uporabe pri razvoju programske opreme. Vodilo predstavljene raziskave tako predstavlja zmožnost uspešnega napovedovanja gibanja vzdrževalnosti programskih knjižnic na podlagi sprememb produktnih programskih metrik predhodnih različic v njihovi sledeči različici. Čedalje boljša sprejetost programskih knjižnic pri razvoju programskih produktov v zadnjem obdobju predstavljata motivacijo, da se v okviru raziskave v ospredje postavi ravno programske knjižnice. Pridobljen vzorec 40 prostodostopnih odprtokodnih javanskih programskih knjižnic nudi osnovo statistični analizi spreminjanja vzdrževalnosti tekom evolucije različic programskih knjižnic. Opravljene analize spreminjanje vzdrževalnosti tekom različic osvetlijo tako na nivoju programskih knjižic kot na nivoju razredov, ki te knjižnice gradijo. Predvsem preučevanje vpliva sprememb vrednosti programskih metrik izmerjenih nad razredi programskih knjižnic predstavlja temelj preučevanja zmožnosti uspešnega napovedovanje trendov gibanja vzdrževalnosti. Ovrednotenje informacijskega doprinosa, ki ga zgodovina sprememb vrednosti programskih metrik doprinese h kakovosti napovednih modelov vzdrževalnosti, predstavlja pomemben element zastavljene raziskave. Doprinos zgodovine sprememb vrednosti programskih metrik napovednim modelov vzdrževalnosti ovrednotimo s pomočjo eksperimenta, v katerem izgradimo in iz vidika kakovosti ocenimo serijo napovednih modelov vzdrževalnosti. Za izgradnjo modelov uporabimo osemnajst različnih razponov zgodovinskih meritev programskih metrik predhodnih različic programskih knjižnic. Pri izbiri pristopov izgradnje napovednih modelov se upiramo na ugotovitve izvedenega sistematičnega pregleda literature.
Keywords: kakovost programske opreme, vzdrževalnost programskih produktov, programske knjižnice, evolucija programskih produktov, programske metrike, napovedni modeli vzdrževalnosti
Published in DKUM: 18.10.2022; Views: 568; Downloads: 106
.pdf Full text (4,16 MB)

3.
Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica