1. Primerjava programskih ogrodij za povezovanje s podatkovnimi bazami : diplomsko deloMarcel Golob, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo primerjali programska ogrodja ASP.NET Core, NestJS, Laravel in Django. Predstavili smo uporabljeno podatkovno bazo in glavne lastnosti, prednosti oz. slabosti programskih ogrodij. Raziskali smo različne programske knjižnice za povezavo in upravljanje s podatkovno bazo.
Skozi diplomsko delo smo poskušali ugotoviti, katero programsko programsko ogrodje je pri povezovanju in interakcijo s podatkovno bazo najhitrejše in najzanesljivejše. Analizirali smo hitrost vstavljanja, pridobivanja, brisanja in posodabljanja podatkov.
Na testu se je najbolje odrezalo programsko ogrodje ASP.NET Core, ki je glede na čas vseh metod (CRUD) za interakcijo s podatkovno bazo doseglo najboljše rezultate. Za njim sta sledili ogrodji NestJS in Laravel. Med vsemi izbranimi se je najslabše odrezalo programsko ogrodje Django.
Keywords: programska ogrodja, podatkovna baza
Published in DKUM: 21.10.2022; Views: 482; Downloads: 40
 Full text (2,05 MB) |
2. Primerjava spletnih ogrodij Seaside in Ruby on RailsBoštjan Ritonja, 2016, undergraduate thesis Abstract: Izbira ustreznega spletnega ogrodja je pomemben korak pred pričetkom razvoja spletnih aplikacij.
Pričujoča naloga podaja rezultate primerjave in vrednotenja spletnih ogrodij Seaside in Ruby on Rails. Podrobneje so prikazane karakteristike in klasifikacija spletnih ogrodij ter različni pristopi za primerjavo in izbiro spletnih ogrodij, ki jih uporabljajo razvijalci spletnih rešitev. V nadaljevanju se seznanimo z obema ogrodjema in predstavimo pristop, s pomočjo katerega smo vrednotili in ocenili ogrodji Seaside in Ruby on Rails. Praktični del diplomske naloge zajema izvedbo primerjalne metode in ocenitev izbranih programskih ogrodij.
Keywords: informacijski sistemi, spletne aplikacije, programska ogrodja, Ruby, Smalltalk
Published in DKUM: 04.02.2016; Views: 1640; Downloads: 163
Full text (3,17 MB) |
3. MODEL ZA VREDNOTENJE PRIDOBITEV UPORABE PROGRAMSKIH TOVARN PRI RAZVOJU INFORMACIJSKIH REŠITEVAndrej Krajnc, 2011, dissertation Abstract: Doktorska disertacija se ukvarja s področjem analize uporabe pristopa programskih tovarn pri razvoju informacijskih rešitev. Različne raziskave navajajo predvsem različne faktorje pridobitev, vendar je sama analiza opravljena predvsem na faktorjih produktivnosti in kvalitete. Zato disertacija predstavi model, ki zajema vse relevantne pridobitve, ki so pomembne za uporabo pristopa programskih tovarn. Prav tako model predlaga merilne instrumente, ki so potrebni za analizo pristopa.
V doktorski disertaciji so predstavljeni in zbrani različni parcialni modeli merjenja učinkovitosti pristopa programskih tovarn in paradigme produktnih linij. Na podlagi tega, v disertaciji predlagamo nov model vrednotenja, ki celovito zajema pridobitve uporabe pristopa programskih tovarn. Eden izmed izvirnih prispevkov je predstavljena tudi izboljšana metoda za oceno priznanega truda potrebnega za razvoj informacijskih rešitev. Sam model merjenja pridobitev uporabe pristopa programskih tovarn je bil uporabljen in ovrednoten s pomočjo izvedbe dveh eksperimentov.
Skozi izvedbo raziskave smo s pomočjo uveljavljenih metod znanstveno raziskovalnega dela identificirali pridobitve in potrebne merilne instrumente. Rezultati empirične raziskave dokazujejo, da se učinkovitost uporabe pristopa programskih tovarn za razvoj informacijskih rešitev signifikantno izboljša.
Keywords: Ponovna uporaba, programske tovarne, programske produktne linije, programska ogrodja, pridobitve, model vrednotenja, produktivnost, kvaliteta, programske metrike
Published in DKUM: 09.11.2011; Views: 2899; Downloads: 264
Full text (1,90 MB) |
4. Integriran model ocenjevanja uspešnosti programskih ogrodijGregor Polančič, 2008, doctoral dissertation Abstract: Osrednji predmet disertacije so programska ogrodja, ki ob ustrezni uporabi spadajo med najbolj
učinkovite tehnike ponovne uporabe programske opreme. Predhodne raziskave so ugotovile, da
na uspešnost uporabe ogrodja bistveno vpiva obseg uporabe ogrodja oziroma število
instanciranj ogrodja. Zato smo si za osnovni cilj disertacije zastavili preučitev dejavnikov, ki
povečujejo obseg uporabe ogrodij in s tem njihovo uspešnost. Pri tem smo se osredotočili na
uporabniški vidik dojemanj ogrodij, ki vpl
Keywords: programska ogrodja, ponovna uporaba, empirično programsko inženirstvo, TAM, učinkovitost IS, terenska raziskava, anketa, modeli strukturnih enačb
Published in DKUM: 15.01.2009; Views: 4410; Downloads: 766
Full text (9,85 MB) |
5. |
6. |
