| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
POJEM KOLEKTIVNIH ODPUSTOV
Staša Zabukošek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Nastanek gospodarske krize je že pred leti povzročil spremembe gospodarstva, ki se odražajo tako v Republiki Sloveniji, kot v ostalih državah članicah Evropske Unije še danes. Najbolj so te spremembe občutile nestabilne gospodarske družbe, ki jih je kriza pripeljala do velikega števila odpuščanj delavcev iz poslovnih razlogov oziroma kolektivnih odpustov. Gospodarske družbe morajo v teh primerih ravnati v skladu z določili o kolektivnih odpustih, ki jih na mednarodni ravni ureja Direktiva Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti, na nacionalni ravni Republike Slovenije pa to ureja Zakon o delovnih razmerjih, v členih od 98 do 103. V diplomskem delu je najprej predstavljena ureditev kolektivnih odpustov po Direktivi Sveta 98/59/ES s sklicevanjem na sodno prakso Sodišča Evropske Unije, ki je preko svojih sodb podalo pomembno razlago posameznih določb ter široko opredelilo posamezne pojme omenjene Direktive. To razlago določb in pojmov morajo upoštevati vse države članice Evropske Unije, tudi Republika Slovenija. Na koncu je predstavljena še slovenska pravna ureditev kolektivnih odpustov, s pomočjo sodne prakse slovenskih sodišč.
Keywords: kolektivni odpust, obrat/podjetje, prenehanje dejavnosti podjetja, presežni delavci, kriteriji za določitev presežnih delavcev, program razreševanja presežnih delavcev
Published: 02.12.2016; Views: 821; Downloads: 118
.pdf Full text (189,97 KB)

2.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev (kolektivni odpust)
Uroš Krajnc, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi sem proučeval institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. V obdobju po nastopu gospodarske in ekonomske krize v letu 2008 so podjetja prešla skozi razgibano obdobje preoblikovanj in reorganizacij. Znaten upad prihodkov, ki je v veliki meri posledica nepripravljenosti podjetij na vstop v krizno obdobje, je pripeljal do obsežnejšega odpuščanja zaposlenih tudi v slovenskem prostoru. Strošek dela je namreč eden izmed ključnih in najpomembnejših stroškov, ki nastajajo v okviru delovanja podjetja. V nalogi sem proučeval možnosti optimiranja stroškov dela in predvsem analiziral, na kakšen način to počnejo v nekaterih drugih evropskih državah ter kakšne ukrepe lahko izvede delodajalec in zakonodajalec, da bi v čim večji meri zaustavil masovno odpuščanje. Osrednji del magistrske naloge je bil proučiti ureditev kolektivnih odpustov v Republiki Sloveniji in ureditev primerjati z nekaterimi evropskimi državami. Zanimala me je predvsem razlika med individualnim odpustom iz poslovnega razloga in kolektivnim odpustom večjega števila zaposlenih. Proučil sem, kateri so koraki, ki jih mora delodajalec izvesti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu zaposlenih in še zlasti, kakšne so pasti, na katere mora paziti delodajalec v postopku odpuščanja iz poslovnih razlogov. Sodna praksa je tudi na področju kolektivnih odpustov doživela spremembe, ki sem jih analiziral. Zanimalo me je, kakšne so bile v tej zvezi spremembe delovnopravne zakonodaje ob zadnji reformi trga dela v letu 2013, predvsem pa, ali obstaja korelacija oziroma vzročna zveza med številom odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga in številom vloženih tožb iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter kakšno je gibanje števila tožb po letu 2014, ko je bil sprejet ZDR-1. Zakon o delovnih razmerjih je v slovenski delovnopravni prostor prinesel veliko mero fleksibilnosti in varne prožnosti. Pritisk gospodarske krize, ki se je izkazoval zlasti skozi veliko brezposelnost in togost ali rigidno urejenost nekaterih institutov v delovnopravnem okviru, sta omogočila pogoje za spremembo Zakona o delovnih razmerjih. Proučil sem institute, ki delodajalcu omogočajo večjo fleksibilnost in ki so bili v veliki meri sprejeti za zajezitev skokovite in nenadzorovane rasti brezposelnosti ter masovnega odpuščanja. Menim, da je za presojo delovanja trga dela ključno pravilno razmerje med fleksibilnostjo in varno prožnostjo, ko so torej delodajalcu na voljo instrumenti in delovnopravni okvir, ki mu omogoča optimizacijo stroškov dela, ter na drugi strani socialna in pravna varnost delavca, ko je delavcu zagotovljen pričakovan standard varnosti v delovnem razmerju z delodajalcem. Proučil sem, kako sta se na krizo odzvali sosednji državi Republika Avstrija in Republika Hrvaška ter kateri so bili ključni ukrepi, ki sta jih državi sprejeli v okviru delovnopravnega področja. Zanimiv je še zlasti časovni pogled sprejemanja protikriznih ukrepov v primerjanih državah ter način sodelovanja vseh udeleženih strani v postopku sprejemanja reform, pri čemer mislim tako na predstavnike delavcev kot predstavnike delodajalcev. Velik del ukrepov, ki jih je v slovenskem prostoru še mogoče izvesti, spada zlasti na davčno področje, pri čemer sem v nalogi izpostavil obdavčitev dohodka. Analiziral sem primerjani državi in prišel do presenetljivih ugotovitev. Slovenija ima dejansko izrazito pretirano obdavčitev stroškov dela.
Keywords: kolektivno odpuščanje, downsizing, sodna praksa, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, fleksibilnost, varna prožnost, program razreševanja presežnih delavcev, obdavčitev stroškov dela
Published: 18.11.2016; Views: 1693; Downloads: 154
.pdf Full text (2,32 MB)

3.
PROGRAM RAZREŠEVANJA PRESEŽNIH DELAVCEV V PODJETJU SECOP KOMPRESORJI D.O.O.
Vesna Štrucelj, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V razvitih državah podjetja pogosto zaradi močne konkurence in želje po zmanjšanju stroškov prenesejo posamezne proizvodne programe v druge, navadno manj razvite države. Posledično se soočajo s presežnimi delavci v matični državi. Ker gre za prekinitev delovnega razmerja večjemu številu zaposlenih, podjetja pripravijo program razreševanja presežnih delavcev. V času izvedbe programa razreševanja presežnih delavcev ima pomembno vlogo podjetje, ki izvaja program razreševanja presežnih delavcev in sprejme ukrepe za preprečitev in omejitev števila odpovedi. Na drugi strani je pomembna vloga sindikata, ki zastopa zaposlene ter varuje pravice in interese delavcev in tretje vloga Zavoda za zaposlovanje, ki že v času programa skuša aktivno izvajati ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Keywords: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, presežni delavci, program razreševanja presežnih delavcev, ukrepi
Published: 13.08.2012; Views: 3519; Downloads: 547
.pdf Full text (866,97 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica