Search the digital library catalog

Abstract: Pravica do odškodnine prava EU je lahko v nekaterih primerih v nasprotju z učinkovitostjo javnega izvrševanja pravil EU o konkurenci s strani Evropske komisije in nacionalnih organov, pristojnih za konkurenco. Tako je v primeru, ko žrtev kršitve pravil EU o konkurenci zaprosi za dostop do dokumentov, ki jih je organ, pristojen za konkurenco, pridobil v okviru programa prizanesljivosti. Razkritje teh dokumentov bi bilo škodljivo za udeležence kartela, na način, da bi jih odvrnilo od sodelovanja v okviru programa prizanesljivosti. Prav tako bi njihovo razkritje zmanjšalo privlačnost in učinkovitost programov prizanesljivosti na ravni EU ali nacionalni ravni. Po drugi strani pa ti dokumenti vsebujejo informacije, ki jih žrtve kršitev pravil EU o konkurenci potrebujejo za utemeljitev odškodninske tožbe. Magistrsko delo preučuje načine dostopa do dokumentov iz programa prizanesljivosti. Avtorica poskuša na podlagi analize sodne prakse Sodišč EU, nacionalnih sodišč držav članic, sodišč tretjih držav in Evropskega sodišča za človekove pravice odgovoriti na vprašanje ali se naj žrtvam kršitev pravil EU o konkurenci zagotovi dostop do dokumentov iz programa prizanesljivosti. Avtorica prav tako opozori tudi na težave pri dostopu do navedenih dokumentov, ki so posledica odsotnosti pravno zavezujočih aktov na ravni EU. V zadnjem delu magistrskega dela je pozornost namenjena reformi programa prizanesljivosti in sprejetim ukrepom na ravni EU, katerih namen je zagotoviti učinkovito izvrševanje pravil EU o konkurenci.
Keywords: dokumenti programa prizanesljivosti, izjave zaradi prizanesljivosti, predhodne informacije, razkritje, program prizanesljivosti, pravica do odškodnine, odškodninska tožba
Published in DKUM: 08.03.2017; Views: 1281; Downloads: 233
Full text (644,89 KB)

Abstract: Delo pred bralcem želi celovito zajeti in predstaviti sankcije, ki sledijo kršenju pravil konkurenčnega prava, ter jih sistematično umestiti v posamezne pravne veje. Avtor ugotavlja, da je ureditev kršenja pravil konkurenčnega prava različna po posameznih pravnih sistemih in da sta ureditvi po predpisih Republike Slovenije in Evropske unije bolj prizanesljivi od ureditve v Združenih državah Amerike. Najtrdnejši argument za to je ameriška podreditev kršitve izključno pravilom kazenskega prava. Kazenskemu pravu je sicer podrejena kršitev tudi po slovenskem pravu, vendar je bistvena razlika od ameriške ureditve v tem, da taka ureditev ni izključna, saj je kršitev opredeljena tudi kot prekršek, kar je za zdaj v praksi edini način sankcioniranja. Sama praksa sankcioniranja kršitev s področja varstva konkurence se približuje ureditvi po pravu EU, ki kršitve podreja prekrškovnim pravilom. Glede odškodnin je najmilejša ureditev v RS, saj se omejuje na višino dejanske škode in izgubljeni dobiček, sodna praksa Sodišča EU dopušča kaznovalne odškodnine v državah članicah, ki so jih vpeljale v svoj nacionalni pravni red, medtem ko je kaznovalna odškodnina splošna značilnost ameriške ureditve. Bistveno pozornost avtor namenja prekrškovnemu vidiku kršitev in ugotavlja proevropsko agresivnost Zakona o prekrških in Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. S spremembo Zakona o prekrških se je predpisom s področja varstva konkurence široko odprla možnost visokih, nominalno nelimitiranih glob v odstotku letnega prometa, vendar avtor ugotavlja, da je od vseh predpisov s širšega področja varstva konkurence to možnost izkoristil le Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Čeprav visoke globe zagotavljajo močno generalno in specialno prevencijo, avtor opozarja na nezaželene posledice, kot sta ohromitev prihodkov v državni proračun in nevarnost plačilne nesposobnosti poslovnih subjektov. V sklopu smernic, po katerih organi varstva konkurence določijo višino globe, avtor ugotavlja bistveno večji niz pravil v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih skladno s členom 23 Uredbe št. 1/2003, ki jih uporablja Komisija, kot v Zakonu o prekrških, ki ga uporablja Urad za varstvo konkurence. Večji nabor je po mnenju avtorja dobrodošel za temeljito individualizacijo sankcije. Avtor pozornost usmerja v program prizanesljivosti kot enega novejših institutov, ki se uporablja samo kot sredstvo odkrivanja kartelov, in v sklopu katerega se prijavitelju odpusti plačilo globe ali se mu globa zmanjša. Na eni strani gre za domiselni institut z učinki razkrivanja in sankcioniranja kartelov, kar je vsekakor dobra lastnost tega programa, ki se prek prijave udeležencev kartela odraža v manjši potrebni aktivnosti in številčnosti organa varstva konkurence za zaznavanje kartelov ter posledično v nižjih stroških učinkovitega delovanja organa. Druga stran programa prizanesljivosti pa je možnost njegove zlorabe, ki bi lahko bistveno utrdila tržni položaj pobudnika kartela in prijavitelja v eni osebi in ki bi lahko s sankcioniranjem v kartelu prostovoljno udeleženih konkurentov na trg učinkovala negativno.
Keywords: KONKURENČNO PRAVO, SANKCIJA, KAZEN, ODŠKODNINA, PREKRŠEK, KAZNIVO DEJANJE, GLOBA, OMEJENA GLOBA, NEOMEJENA GLOBA, PROGRAM PRIZANESLJIVOSTI, ODPUSTITEV GLOBE, ZNIŽANJE GLOBE
Published in DKUM: 19.11.2010; Views: 3373; Downloads: 445
Full text (737,00 KB)