Search the digital library catalog

Abstract: Izhodišča: V enotah za intenzivno nego se uporabljajo različni prognostični modeli za kvantifikacijo življenjske ogroženosti kritično bolnih. Številni prognostični modeli so uporabljeni v različnih mobilnih napravah, ki so postali del zdravstvene oskrbe. V zaključnem delu smo želeli pregledati značilnosti mobilnih aplikacij za napovedovanje življenjske ogroženosti in določiti najprimernejše aplikacije za uporabo v kliničnem okolju. Metoda: Na podlagi iskalnih nizov, vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter priporočil PRISMA (ang. Preferred Reporting Items for Systematic Reviews and Meta-Analyses) smo izvedli sistematični pregled mobilnih aplikacij v dveh spletnih trgovinah (Google Play Store in Apple App Store). V končno analizo smo vključili brezplačne mobilne aplikacije v angleškem jeziku za napovedovanje življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. V končni analizi je bila kakovost mobilnih aplikacij ocenjena s pomočjo lestvice uMARS (ang. Mobile Application Rating Scale: user version) s strani dveh ocenjevalcev, zaposlenih v enoti za intenzivno terapijo. Mobilne aplikacije smo prav tako med seboj primerjali s pomočjo podatkov pacientov, pridobljenih iz brezplačne podatkovne baze MIMIC III (Medical Information Mart for Intensive Care III). Za kvantitativno analizo mobilnih podatkov smo uporabili Microsoft Excel 2016 in IMB SPSS 23.0 ter programski jezik R za pridobivanje podatkov iz zgoraj omenjene baze. Rezultati: Od 2737 mobilnih aplikacij smo identificirali 20 (1 %) mobilnih aplikacij za oceno življenjske ogroženosti v enotah intenzivne nege. Najpogosteje uporabljeni metodi za oceno življenjske ogroženosti sta bili SOFA (n = 12) in APACHE II(n = 12). Povprečna ocena kakovosti mobilnih aplikacij na Androidu po uMARS oceni je znašala 3,83 ± 0,511, pri čemer je minimalna ocena znašala 2,88, maksimalna pa 4,75. Opazna je bila razlika med ocenami mobilnih aplikacij na operacijskem sistemu Android in iOS, vendar pri tem ni bilo statistično pomembne razlike (p = 0,277). Več kot polovica (60 %) vseh mobilnih aplikacij (n = 12) temelji na znanstvenih dokazih. Na podlagi t-testa smo ugotovili, da je prisotna statistično pomembna razlika med mobilnimi aplikacijami, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in med ostalimi (p = 0,001). Na podlagi pridobljenih podatkov iz MIMIC III baze smo preizkusili vse prognostične modele SOFA. Ocena umrljivosti se je v vseh mobilnih aplikacijah med seboj ujemala, odstopanja pa so se pojavila v sami interpretaciji umrljivosti. Diskusija: Mobilne aplikacije se zelo hitro posodabljajo in nastajajo vedno nove, zato je pomembno, da so ocenjene s strani strokovnjakov in raziskovalcev. Le tako lahko zdravstvenim delavcem omogočimo vsebinsko in tehnično ustrezne mobilne aplikacije, ki so primerne za uporabo v kliničnem okolju.
Keywords: kritična oskrba, umrljivost, prognostični modeli, mobilno zdravje, uMARS, Google Play Store, Apple App Store
Published in DKUM: 15.10.2019; Views: 1732; Downloads: 303
Full text (2,55 MB)