1. Prisilna prodaja nepremičnin stečajnega dolžnika v osebnem stečaju in pravne značilnosti odpusta obveznosti : magistrsko deloJanja Motaln, 2022, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je približati bralcem postopek prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika ter institut odpusta obveznosti v osebnem stečaju. Vso premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja predstavlja stečajno maso in je namenjena poplačilu upnikovih terjatev ter stroškov stečajnega postopka. V stečajno maso spadajo tudi nepremičnine, ki so v lasti stečajnega dolžnika in se prodajo po postopkih določenih v zakonu.
Postopek prodaje nepremičnine v okviru stečajnega postopka je razdeljen na pet faz, pri čemer vsaka faza pripomore k doseganju temeljnega cilja stečajnega postopka, to je poplačilo upnikove terjatve. V zgodnji fazi je treba oceniti vrednost nepremičnine in presoditi, kateri način prodaje je tisti, ki bo najugodnejši za poplačilo upnikov. Sama prodaja se začne s sklepom sodišča, s katerim tudi določi način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno ter višino varščine. Najpogostejši način prodaje nepremičnin je na javni dražbi in z javnim zbiranjem ponudb. Po končanem postopku prodaje se sklene prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom, po plačilu dogovorjene kupnine pa se nanj prenese lastninska pravica ter ostale premoženjske pravice.
Poseben položaj ima zakonec tistega, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja. Ta lahko zahteva delitev skupnega premoženja tako, da v treh mesecih po začetku stečajnega postopka prijavi izločitveno pravico. Če rok zamudi, nastopi fikcija, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Izločitveno pravico je treba ločiti od ločitvene pravice, ki predstavlja pravico do prednostnega poplačila iz premoženja, ki je zavarovano s to pravico. Izločitveni upnik se ne poplača iz stečajne mase, vendar s prijavo take pravice zgolj obvesti stečajnega upravitelja, da določeno premoženje ne spada stečajnemu dolžniku in posledično ne more biti del stečajne mase. Ko stečajno sodišče prizna izločitveno pravico zakonca, izda sklep, s katerim ugotovi priznano izločitveno pravico ter lastninsko pravico izločitvenega upnika na določeni nepremičnini v deležu, ki je enak njegovemu deležu na skupnem premoženju.
Fizične osebe podajo predlog za začetek postopka osebnega stečaja z namenom dosega odpusta obveznosti. Naveden institut je namenjen vestnemu in poštnemu dolžniku, ki ne zmore poravnati vseh obveznosti, ki jih ima ob začetku postopka osebnega stečaja ter omogoča vrnitev takih oseb v normalno premoženjsko stanje. Po vložitvi predloga, stečajno sodišče določi preizkusno obdobje, v katerem mora stečajni dolžnik izkazati angažiranost in trud za plačilo upnikov. S pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati terjatve, na katere učinkuje odpust. Stečajni dolžnik lahko tudi zlorabi takšno pravico, zato zakon določa tudi ovire, skladno, s katerimi odpust obveznosti ni mogoč.
Keywords: stečajni postopek, osebni stečaj, prodaja nepremičnine, javna dražba, zavezujoče zbiranje ponudb, prodajna pogodba, izločitveni zahtevek, odpust obveznosti, pravno vrednotenje.
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 965; Downloads: 317
 Full text (745,19 KB) |
2. Stvarnopravni in zemljiškoknjižni učinki zaznabe izvršbe ter pridobitev lastninske pravice pri prisilni prodaji v izvršbi s pregledom sodne prakse : magistrsko deloHelena Vravnik, 2021, master's thesis Abstract: Zaznamba izvršbe je pravno dejstvo, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in je prvo izvršilno dejanje izvršbe na nepremičnine. O vpisu odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. Za zaznambo izvršbe ni potrebno, da bi moral postati sklep pred njenim vpisom pravnomočen, pač pa se lahko vpiše tudi na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi. Na podlagi sklepa o izvršbi upnik pridobi hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, v kolikor ni za isto terjatev že prej pridobil hipoteko. Z vpisom prisilne hipoteke v zemljiško knjigo pridobi upnik poplačilno pravico, na podlagi katere se bo v primeru prisilne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku poplačal iz kupnine prodane nepremičnine. Zaznamba izvršbe povzroči tudi, da za zavarovanje druge terjatve istega ali drugega upnika ne more biti opravljen poseben postopek izvršbe, pač pa lahko upnik, v korist katerega je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. Po končanem postopku izvršbe na nepremičnino, zaznamovanem v zemljiški knjigi, lahko upnik ponovno vloži predlog za izvršbo za isto terjatev. Sodišče pri tem ponovno zaznamuje izvršbo z novo zaznambo izvršbe.
Nakup nepremičnine v postopku izvršbe zainteresiranim kupcem omogoča nakup nepremičnine po ceni, ki je nižja od dejanske tržne vrednosti nepremičnine. Prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku se lahko opravi ali z javno dražbo ali z zavezujočim zbiranjem ponudb ali pa z neposredno prodajo. Pri tem je novela ZIZ-J prinesla pomembno spremembo pri poteku javnih dražb, saj je uvedla spletno javno dražbo, ki omogoča hitrejši in bolj ekonomičen potek javne dražbe.
Lastninska pravica se v postopku prisilne prodaje pridobi z odločbo državnega organa, kar pomeni, da je pridobljena na originarni oziroma izvirni način. Odločba državnega organa ima konstitutiven učinek, zato pridobitev lastninske pravice nastane že s samo odločbo in ne šele na podlagi le-te. Kupec nepremičnine pri prisilni prodaji v izvršilnem postopku postane lastnik tudi v primeru, če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine oziroma so obstajali drugi razlogi za nedopustnost izvršbe. Po nakupu pa kupec ne more uveljavljati jamčevalnih zahtevkov zaradi napak, ki jih ima nepremičnina. Lastninska pravica se v zemljiško knjigo vknjiži na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pri tem pa so iz zemljiške knjige izbrisana vsa bremena, ki so bila vpisana pri nepremičnini, kar sodišče določi v sklepu o domiku, ki je izdan pred sklepom o izročitvi nepremičnine.
Keywords: zaznamba izvršbe, učinki zaznambe izvršbe, prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku, pridobitev lastninske pravice z nakupom v prisilni prodaji, originarna pridobitev lastninske pravice
Published in DKUM: 28.09.2021; Views: 1232; Downloads: 227
Full text (742,53 KB) |
3. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo : magistrsko deloMaja Makari, 2021, master's thesis Abstract: Zakona, ZZK-1 v 8. členu in SPZ v 10. členu resda vsebujeta določbi z naslovom Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, vendar še zdaleč nista edina člena, v katerem se načelo zaupanja v zemljiško knjigo odraža. Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je namreč eno izmed temeljnih načel nepremičninskega prava. Z obravnavanim načelom je povezano načelo publicitete: Pozitivno stališče - na nepremičninah obstajajo samo tiste pravice, ki so vpisane v zemljiško knjigo, in negativno stališče - pravica na nepremičnini ne obstaja, če ni vpisana v zemljiško knjigo. Pomembna je tudi dobra vera. Namreč, samo tisti, ki se v dobri veri zanesejo na podatke v zemljiško knjigo ne sme trpeti škodljivih posledic. Poznamo glave in pomožne vpise v zemljiško knjigo, in čeprav je plomba opredeljena kot pomožni vpis je za načelo zaupanja zelo pomembna, saj naznanja začetek zemljiškoknjižnega postopka, s tem pa nastop publicitetnih učinkov, potrebnih za realizacijo načela zaupanja v zemljiško knjigo.
V posebnem delu smo se srečali z najpogostejšimi pravnoposlovnimi prenosi lastninske pravice na nepremičninah, in primeri, kjer pride do izraza načelo zaupanja v zemljiško knjigo. To varuje pridobitelja le v primeru, če je pridobil pravico na poslovni podlagi.
Obravnavana je dvojna prodaja nepremičnine. V tem primeru ravno zaradi načela zaupanja pride do zapletene situacije, saj je odsvojitelj v zemljiški knjigi še vedno naveden kot lastnik. V primeru materialno neveljavne vknjižbe, v primeru da je odvsojitelj drugič razpolagal z isto nepremičnino daje pravo možnost izbrisne tožbe, vendar ne proti dobrovernim tretjim.
Pri priposestvovanju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, ki je v konfliktu s pravnoposlovno pridobljeno. Pravica, ki je pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo (zemljiško knjigo).
V primeru da pri pravnoposlovnem prenosu sodeluje le en (zunaj)zakonski partner, drug pridobi lastninsko pravico na nepremičnini originarno. Vpis v zemljiško knjigo je deklaratoren. Če bi se pa zakonec rad zaščitil pred nezaželenimi učinki tretjih, mora poskrbeti, da je njegova pravica vpisana.
Pri nevpisanih nepremičninah ne more priti do uporabe načela zaupanja v zemljiško knjigo, saj zemljiška knjiga ne vsebuje podatka o nepremičnini. Situacije, ko ne izhajamo iz načela zaupanja v zemljiško knjigo, so lahko mnogo zahtevnejše pri vprašanju komu naj pravo da varstvo. Obstaja velika nevarnost kršitve pravic tretjih.
Lastnik, ki se ne vpiše v zemljiško knjigo, konkurira dobrovernim tretjim, kateri pridobijo pravice na podlagi svoje dobrovernosti in zaupanja v zemljiško knjigo. Zakon opozarja na posledice, ki utegnejo doleteti tistega, ki bi se lahko vpisal v zemljiško knjigo, a tega ni storil. Načelo zaupanja tako tudi »kaznuje« imetnika nevpisane pravice
Zakon določa listine, ki se štejejo za zemljiškoknjižno dovolilo. To je posadna listina, ta vsebuje izjavo zemljiškoknjižnega lastnika, da nasprotni stranki priznava izvirno (originarno) pridobitev lastninske pravice na nepremičnini in nadomestno zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim se nadomešča pravnoposlovni prenos (derivativen prenos) lastninske pravice.
Keywords: Zemljiška knjiga, dobra vera, varnost pravnega prometa, dvojna prodaja, skupna lastnina, priposestvovanje, nevpisane nepremičnine, posadna listina, uskladitvena listina
Published in DKUM: 12.02.2021; Views: 2106; Downloads: 459
Full text (1,20 MB) |
4. Pravna narava pridobitve lastninske pravice pri prisilni prodaji : magistrsko deloSandra Šuštaršič Simonič, 2019, master's thesis Abstract: Pridobitev lastninske pravice na podlagi prisilne prodaje pri izvršbi in stečaju se, če velja slediti teoriji in sodni praksi, šteje za izvirno oziroma originarno pridobljeno lastninsko pravico. Poglavitna značilnost takšne vrste pridobitve je, da se lastninska pravica prenese ne glede na voljo dosedanjega imetnika pravice, še več, celo v nasprotju z njegovo voljo. Naslednja pomembna značilnost tovrstne prodaje je ta, da predpostavka pridobitve stvarne pravice ni zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) kot to velja za poslovne pridobitve, temveč je predpostavka pridobitve oblikovalna sodna odločba.
Do prisilne prodaje stvari pride v primerih, ko dolžnik ne izpolni svoje obveznosti, ki jo ima v razmerju do upnika, kar posledično lahko pripelje do sodnega izvršilnega postopka. V izvršilnem postopku sodišče izda sodno odločbo, s katero naloži dolžniku, da poravna terjatev. V primeru, ko dolžnik ne izpolni kar mu je bilo s sodno odločbo naloženo, sledi njena prisilna izvršitev. Naša zakonodaja upnika ne omejuje pri izbiri izvršilnega sredstva, saj ne predpisuje nobenega vrstnega reda le-teh. Velja načelo proste izbire izvršilnega sredstva, ne glede na višino terjatve. Upnik tako lahko že v začetku predlaga izvršbo na nepremičnino, kljub izterjavi nesorazmerno nizke terjatve. To možnost mu daje zakonodaja, ki ne določa spodnje meje višine terjatve, nad katero bi bilo možno dovoliti izvršbo na nepremičnino ter tudi ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča.
Na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupec torej pridobi lastninsko pravico. Sklep velja za listino, na podlagi katere se dovoli vknjižba pravice na kupca. Vsled dejstva, da je vpis v zemljiško knjigo v tem primeru zgolj deklaratornega značaja, je ta kljub temu potreben prav zaradi publicitete vpisov.
Posebej zanimivi postanejo primeri, kjer so vpisi v zemljiški knjigi napačni, zaradi česar pogosto pride do prenosa lastninske pravice nelastnika. Gre za primere, ko dolžnik ni resnični lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje. Če operacionaliziram, problem velikokrat nastaja pri nepremičninah, ki predstavljajo skupno premoženje zakoncev, v zemljiški knjigi pa je kot izključni lastnik vpisan zgolj eden, ali pa je nepremičnina vpisana kot solastnina. Vpisa ne odražata dejanskega stanja lastništva, kar ima lahko negativne posledice tudi v postopku izvršbe, ko se lahko nepremičnina proda. Pogosti primeri, kjer vpisi lastninske pravice ne odražajo dejanskega, so tudi prodaje s pridržkom lastninske pravice ter primeri zunajknjižnega priposestvovanja. Tukaj sodna praksa zavzema različna stališča, s predpostavko (ne)dobrovernosti kupca, proti kateremu pravi lastnik uveljavlja svojo lastninsko pravico. V obzir stališču sodne prakse je potrebno vzeti tudi dejstvo, da ima pri tovrstni prodaji pomembno vlogo interes upnika, ki zasleduje poplačilo svoje še neplačane terjatve.
Keywords: Sodna prodaja, izvršilni postopek, stečajni postopek, javna dražba, sklep o domiku, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ugovor tretjega, skupno premoženje, solastnina, priposestvovanje, pravica v pričakovanju.
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1562; Downloads: 250
Full text (630,42 KB) |
5. Pravna problematika zavarovanja terjatev bank s pogodbeno hipotekoNataša Počkaj, 2016, master's thesis/paper Abstract: Zavarovanje s hipoteko je oblika stvarnopravnega zavarovanja. Nudi relativno trdno zavarovanje, saj je tržna vrednost nepremičnin znana in dokaj stabilna. Banke kot hipotekarni upniki težijo k temu, da bi svoje terjatve zavarovale z neposredno izvršljivimi notarskimi zapisi. Pri postopku zavarovanja imajo pomembno vlogo notarji, ki sestavljajo neposredno izvršljive notarske zapise. Pogodbena hipoteka nastane na podlagi sporazuma o ustanovitvi hipoteke, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, in na katerem je podpis zastavitelja overjen. Takšna hipoteka ni neposredno izvršljiva.
Če banka razpolaga z neposredno izvršljivim notarskim zapisom, lahko zahteva realizacijo hipoteke neposredno v izvršilnem postopku. Izpolnjene morajo biti predpostavke neposredne izvršljivosti. Bančna terjatev mora nastati na podlagi pogodbe, sklenjene v obliki notarskega zapisa. Dolžnik izjavi soglasje z neposredno izvršljivostjo svoje obveznosti v obliki notarskega zapisa. Predmet obveznosti mora biti določen, obveznost pa dospela. Tedaj je notarski zapis primeren izvršilni naslov.
Posebnosti veljajo pri maksimalni hipoteki, katera ni neposredno izvršljiva, lahko po so neposredno izvršljive posamezne konkretne terjatve, ki nastanejo znotraj maksimalne hipoteke. Maksimalna hipoteka varuje upniško dolžniško razmerje, iz katerega bodo določene terjatve nastajale.
Po sklenitvi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, notar predlaga poleg vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, tudi zaznambo neposredne izvršljivosti, ki se zaznamuje pri tej hipoteki. Vpis hipoteke učinkuje erga omnes in varuje poplačilni vrstni red. Vrstnega reda ni mogoče spreminjati, saj ima prej pridobljena stvarna pravica prednost pred kasneje pridobljeno stvarno pravico. Sprememba vrstnega reda je mogoča s prireditvijo ali podreditvijo poplačilnega vrstnega reda, kar se zaznamuje pri hipoteki kot pravno dejstvo.
Določeni vpisi varujejo vrstni red hipoteke. To so predznamba pridobitve, prenosa ali prenehanja hipoteke in zaznamba vrstnega reda. V zvezi z zaznambo ločimo zaznambo vrstnega reda za pridobitev, prenos ali prenehanje hipoteke, vpis v zaznamvanem vrstnem redu in izbris. Gre za pogojne vpise, ki se morajo opravičiti v določenem roku. Zaznamba vrstnega reda se prenaša na podlagi izjave predlagatelja zaznambe vrstnega reda, ki jo sprejme na zapisnik notar, ki hrani predlagateljevo pravico razpolaganja z vrstnim redom, pri čemer se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi.
V bančni praksi se lahko spremeni tudi zavarovana terjatev. Banka želi kljub spremembi zavarovane terjatve ohraniti obstoječ vrstni red hipoteke. Hipotekarno jamstvo se zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo ne sme povečati. Z zaznambo spremembe pri hipoteki je mogoče zaznamovati znižanje obrestne mere ter podaljšati ali skrajšati zapadlost terjatve, saj te spremembe ne pomenijo povečanega hipotekarnega jamstva. Povišanje obrestne mere pomeni tudi povečanje hipotekarnega jamstva, zato je mogoče razliko med novo in staro obrestno mero vpisati le kot novo hipoteko.
Hipoteka kot akcesorna pravica ni samostojno prenosljiva. Prenos hipoteke je mogoč samo skupaj s prenosom zavarovane terjatve. Če se zavarovana terjatev ne prenese skupaj s hipoteko, potem hipoteka zaradi svoje akcesorne narave preneha. Pri delnem prenosu terjatve lahko pride do skupnega imetništva hipoteke. Pri prenosu terjatev, zavarovanih v okviru maksimalne hipoteke, je prenos maksimalne hipoteke izključen. Mogoče je prenesti le celotno temeljno razmerje. Tudi pri maksimalni hipoteki ni izključeno skupno imetništvo hipoteke.
Hipoteka preneha, če ne obstaja več zavarovana terjatev (izjema velja za maksimalno hipoteko), če se ji hipotekarni upnik odpove ali pa preneha zaradi konsolidacije. Hipoteka preneha tudi s prisilno prodajo, četudi hipotekarni upnik ni bil v celoti poplačan. Ko hipoteka preneha v materialnem smislu, je potrebno predlagati še njen izbris iz zemljiške knjige. Tako preneha še v formalnem pomenu.
Keywords: hipoteka, maksimalna hipoteka, hipotekarno zavarovanje, neposredno izvršljiv notarski zapis, sporazum o zavarovanju, neposredna izvršljivost, zaznamba neposredne izvršljivosti, načelo akcesornosti, sprememba zavarovane terjatve, zaupanje v zemljiško knjigo, prednostni vrstni red, sprememba poplačilnega vrstnega reda, varovalne pravice, prenos hipoteke, prenos zavarovane terjatve, skupno imetništvo hipoteke, načelo nedeljivosti hipotekarnega jamstva, prenehanje hipoteke, prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku
Published in DKUM: 10.12.2016; Views: 3078; Downloads: 666
Full text (1,15 MB) |
6. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINI V OKVIRU PRISILNE PRODAJE V IZVRŠBI S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSETanja Ernst, 2016, undergraduate thesis Abstract: Moje Diplomsko delo Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v okviru prisilne prodaje v izvršbi s pregledom sodne prakse je nastalo zaradi porasta vse večjega trenda nakupa nepremičnin na javnih dražbah, ki potekajo v okviru prisilne prodaje v izvršilnem postopku, saj se za takšen način nakupa nepremičnine v zelo negotovih izvršilnih procesih odločijo posamezniki, ki si na takšen način želijo pridobiti lastninsko pravico na svoji prvi nepremičnini in si tako rešiti stanovanjsko problematiko, na drugi strani pa je prisilna prodaja v izvršbi pomembna z vidika interesa upnika, ki želi od dolžnika izterjati svojo terjatev na način, da predlaga kot sredstvo izvršbe zoper dolžnika tudi izvršbo na nepremičnine dolžnika, ki lahko poleg grožnje dolžniku naj svoj dolg namesto izmikanja raje plača, pripelje tako daleč, da se dolžnikove nepremičnine prisilno prodajo v izvršilnem postopku, pridobljeni denarni znesek iz takšne prisilne prodaje pa se razdeli med upnike.
Prvo poglavje mojega diplomskega dela vsebuje obrazložitev pojma pridobitve lastninske pravice v okviru prisilne prodaje v izvršilnem postopku, ki predstavlja enega od načinov izvirne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini po nastanku prisilne hipoteke, t.j. hipoteke na podlagi sodne odločbe. Pravila in določila glede poteka izvršilnega postopka celovito ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki je dočakal že kar nekaj sprememb z novelami, med drugim tudi na področju nepremičninske izvršbe.
Sredstva zavarovanja in način nastanka prisilne hipoteke sem predstavila v drugem poglavju, kjer sem opisala dva načina nastanka prisilne hipoteke, in sicer prvi način kot izvršba na nepremičnine zaradi poplačila denarne terjatve in nastanek prisilne hipoteke v postopku zavarovanja, v svojem diplomskem delu pa sem se ukvarjalo samo z nastankom prisilne hipoteke z izvršbo na nepremičnine dolžnika. V nadaljevanju svojega diplomskega dela sem v tretjem poglavju podrobneje predstavila predmet nepremičninske izvršbe in nepremičninsko izvršbo kot izvršilno sredstvo izvršbe ter v četrtem in petem poglavju podrobneje opisala sam potek prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku.
Srednji del mojega diplomskega dela predstavlja šesto poglavje, kjer sem prestavila pogoje in načine prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku, in sicer potek javne dražbe ter prodajo nepremičnine z neposredno pogodbo ter novost, ki jo je prinesla novela ZIZ-J, in sicer gre za prodajo nepremičnine z zavezujočim zbiranjem ponudb. Navedeno poglavje sem zaključila s predstavitvijo dveh izvršilnih sklepov, in sicer sklepa o domiku ter sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, saj slednji predstavlja konstitutivno odločbo sodišča v smislu 42. člena Stvarnopravnega zakonika in kot taka način izvirne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, vse našteto pa sem podkrepita tudi s sodnimi odločbami aktualne sodne prakse.
V sedmem poglavju sem opisala pojem varstva lastninske pravice v pričakovanju, ki predstavlja konflikt med nevpisanimi kupci nepremičnin v postopkih proti prodajalcem ali tretjim, kjer sem našla bogat izbor aktualne sodne prakse.
Ves navedeni teoretični del diplomskega dela sem podkrepila s primeri sodne prakse.
Keywords: pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe, prisilna hipoteka, prisilna hipoteka v postopku zavarovanja, prisilna prodaja nepremičnine v izvršbi, javna dražba, prodaja z zavezujočim zbiranjem ponudb, sklep o domiku, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, pravica v pričakovanju.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 2350; Downloads: 254
Full text (361,50 KB) |
7. IZVRŠBA NA NEPREMIČNINE S POSEBNIM POUDARKOM NA PRAKTIČNIH VIDIKIH POSTOPKA CENITVE IN PRODAJE NEPREMIČNINTina Peček, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Diplomsko delo o izvršbi na nepremičnine, ki se nanaša na cenitev in prodajo nepremičnin, je nastalo zaradi povečanja števila izvršb te vrste v praksi. Glede na to, da se vedno več ljudi v praksi sooča s tem problemom, saj samega postopka ne poznajo, sem se odločila, da omenjeno tematiko podrobneje predstavim v tem diplomskem delu.
V uvodu sem predstavila splošne pojme, ki jih srečamo v samem izvršilnem postopku, v osrednjem delu pa sem se osredotočila na izvršbo na nepremičnine, torej na cenitev nepremičnine, zaznambo v zemljiški knjigi, prodajo in posledice prodaje, ter analizirala glavno problematiko na tem področju. Analiza problematike se nanaša predvsem na čas trajanja samega postopka, ki je zaradi vmesnih procesnih dejanj zelo zamuden, na povečane izvršilne stroške, ki jih vsako vmesno dejanje dodatno povzroči, in na vprašanje »bagatelnih terjatev« pri tej vrsti izvršbe. Namreč, zakonodaja ne določa minimalne višine terjatve, kdaj se upnik lahko odloči za to sredstvo izvršbe, in posledično se dolžniki zaradi tega sklicujejo na kršitev oz. neupoštevanje načela sorazmernosti v izvršilnem postopku, čeprav je »krivda« za nastanek dolga oziroma terjatve še vedno na njihovi strani.
Teoretični del diplomske naloge sem podkrepila s primeri iz sodne prakse, pri praktičnem delu, konkretneje pri sami cenitvi nepremičnine, pa mi je bil v veliko pomoč cenilec za gradbeništvo, g. Milan Križaj.
Keywords: izvršba, nepremičnine, zaznamba, zemljiška knjiga, cenitev, prodaja, sodna praksa, sodni cenilec
Published in DKUM: 17.05.2016; Views: 2529; Downloads: 504
Full text (933,12 KB) |
8. Zaznamba izvršbe in nastanek prisilne hipoteke s pregledom sodne praksePatricija Podgoršek, 2015, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo Zaznamba izvršbe in nastanek prisilne hipoteke s pregledom sodne prakse je nastalo zaradi povečanega števila izvršb te vrste v praksi. Glede na to, da se čedalje več ljudi srečuje s tem problemom in samega postopka izvršbe na nepremičnine ne pozna, sem se odločila, da dotično temo podrobneje raziščem in predstavim v diplomskem delu.
Prvo poglavje vsebuje obrazložitev splošnih pojmov zaznambe izvršbe in prisilne hipoteke, ki sta primarna za nadaljnje razumevanje. Postopek izvršbe na nepremičnine je urejen z Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Praviloma prisilna zastavna pravica nastane na dva načina, in sicer z izvršbo na nepremičnino zaradi poplačila denarne terjatve ali pa z zastavno pravico na nepremičnini v postopku zavarovanja. V diplomski nalogi sem se usmerila na področje prisilne zastavne pravice, ki nastane z izvršbo na nepremičnini, natančneje na postopek prodaje nepremičnine zaradi izterjave denarne terjatve v izvršilnem postopku.
V drugem poglavju sem predstavila splošne značilnosti izvršbe in izvršilnega postopka ter predstavila tudi temeljna načela izvršbe ter nato v tretjem, četrtem in petem poglavju nadaljevala s postopkom izvršbe na obremenjeno nepremičnino ter predmeti izvršbe, zaključila pa s sredstvi izvršbe, ki so na razpolago upniku.
V osrednjem delu diplomske naloge, natančneje v šestem poglavju, je predstavljen celoten potek prodaje nepremičnine v izvršbi. Ta del naloge zajema tudi postopek izdaje odredbe o prodaji in javno dražbo ter prodajo nepremičnine z neposredno pogodbo. Predstavitev postopka prodaje nepremičnine v šestem poglavju je zaključen s poglavjem, ki opisuje položitev kupnine in postopek izročitve prodane nepremičnine kupcu ter način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini, ki je obremenjena s hipoteko. Sedmo poglavje vsebuje postopek poplačila upnikov iz izkupička od prodaje, ki se opravi po opravljeni prodaji nepremičnine na razdelitvenem naroku. V osmem poglavju sem se osredotočila predvsem na posledice, ki nastanejo s prodajo nepremičnine v izvršbi, in le-to v devetem poglavju povezala z načini prenehanja prisilne hipoteke.
Teoretični del diplomskega dela sem podkrepila s primeri sodne prakse iz vsakdanjega življenja.
Keywords: zaznamba izvršbe, prisilna hipoteka, izvršilni postopek, prodaja nepremičnine v izvršbi, javna dražba, neposredna pogodba, pridobitev lastninske pravice, posledice prodaje nepremičnine v izvršbi, prenehanje prisilne hipoteke.
Published in DKUM: 04.09.2015; Views: 1961; Downloads: 489
Full text (644,13 KB) |
