1. Življenjski cikel programske opreme: teorija in praksa : magistrsko deloBoštjan Gornik, 2024, master's thesis Abstract: Življenjski cikel programske opreme je večstopenjski in široko opredeljen razvojni proces za doseganje zelo kakovostne programske opreme. Ključnega pomena je pravilna izbira in implementacija procesnega modela, ki definira pristop k razvoju programske opreme od začetka do konca. Od tod tudi ideja za magistrsko delo, v sklopu katerega smo najprej raziskali in predstavili celoten življenjski cikel programske opreme, vključno z aktualnimi procesnimi modeli in pristopi za izboljšanje le-teh. Zatem sledi empirični del, kjer smo na podlagi anketiranja in analize pridobljenih rezultatov pridobili odstotek odstopanja med teorijo procesnih modelov in uporabo le-teh v praksi, kar je bil vseskozi naš glavni cilj.
Keywords: življenjski cikel razvoja programske opreme, faze življenjskega cikla razvoja programske opreme, procesni modeli razvoja programske opreme, pristopi za izboljšanje razvojnih procesov, primerjava teorije procesnih modelov z uporabo v praksi
Published in DKUM: 06.02.2024; Views: 413; Downloads: 64
 Full text (4,19 MB) |
2. Procesni model v novih standardih skupine ISO 9000 : 2000Romana Vajde Horvat, Mirko Soković, Ivan Rozman, József Györkös, 2000, professional article Abstract: Standardi skupine ISO 9000 so se pojavili prvič leta 1987, da bi popolno zaščitili kupca-uporabnika pred nekakovostnimi proizvodi in storitvami. Njihova dosledna uporaba pripomore k izboljšanju kakovosti dela, organizacije in procesov. Vendar ima poleg vrste pozitivnih elementov, trenutno veljavni model standardov ISO 9000 (verzija 1994) tudi nekatere pomanjkljivosti, ki se kažejo predvsem v njegovi izraziti usmerjenosti k proizvodnim organizacijam in preveliki statičnosti sistemov kakovosti, zasnovanih na podlagi ISO 9000. Na podlagi številnih predlogov je nastal osnutek novih standardov ISO 9000 (verzija 2000), katerega izdajo pričakujemo ob koncu leta 2000. Zanjo je značilno predvsem troje: prilagoditev standardov procesnemu pristopu, bistvena poenostavitev sestave standardov in vnos nekaterih novih zahtev v vsebino standardov. S tem, ko so sistemi kakovosti v novih standardih opredeljeni v obliki procesnega modela, so podani boljši pogoji za vodenje procesov, analize medsebojnih vplivov, zapletenosti in podobno. V prispevku je opisan potek priprave novih standardov ter vsebina predlaganih sprememb.
Keywords: standardi kakovosti, strukture standardov, prenove standardov, procesni modeli, organizacija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1262; Downloads: 60
 Link to full text |
3. PRIMERJAVA PROGRAMSKEGA IN STORITVENEGA INŽENIRSTVA TER STORITVENE ZNANOSTIMarko Karneža, 2009, undergraduate thesis Abstract: Tematika diplomske naloge zajema predstavitev razlik med programskim in storitvenim inženirstvom ter storitveno znanostjo.
Programsko inženirstvo je osnova in skoraj obveza pri vsakem večjem programskem projektu. Zagotavlja postopke in standarde, katerih se moramo držati, da ustvarimo dober končni produkt, katerega kasneje ni težko dopolnjevati ali nadgrajevati. Z upoštevanjem teh pravil se izognemo številnim nevšečnostim, ki se lahko pojavljajo vse od začetka projekta do njegovega konca in v najslabšem primeru povzročijo tudi njegovo opustitev. Ker pa danes večina podjetij prehaja na storitveno usmerjeno arhitekturo, smo opisali tudi storitveno inženirstvo ter njegove značilnosti, prednosti in razlike napram programskemu inženirstvu. Nad tema paradigmama je relativno »mlada« disciplina, imenovana storitvena znanost. Ukvarja se z združevanjem različnih disciplin, ki vključujejo elemente različnih ved, njen namen pa je spodbujanje inovativnosti na osnovi storitev in s tem povečevanje produktivnosti.
Keywords: programsko inženirstvo, storitveno inženirstvo, storitvena znanost, procesni modeli, storitve, informacijske rešitve
Published in DKUM: 16.11.2009; Views: 2449; Downloads: 190
Full text (1,30 MB) |
4. |
