| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
CRISP-DM procesni model za podatkovno rudarjenje
Tadej Roškarič, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Z vedno večjim napredkom tehnologije je na voljo vse več kapacitet za shranjevanje in analizo podatkov, pri čemer podatkovne baze postajajo vse kompleksnejše in iz tega razloga potrebujemo standardizirane postopke za analitično procesiranje. Medpanožni standardni postopek za podatkovno rudarjenje CRISP-DM (angl. Cross-Industry Standard Process for Data Mining) je primer tovrstnega standarda, ki je od njegovega nastanka leta 1996 še vedno med glavnimi procesnimi modeli na področju podatkovnega rudarjenja v vseh gospodarskih sektorjih. V tem diplomskem delu opredelimo njegove posamezne faze in korake ter jih podrobno opišemo. Ker podatkovno rudarjenje zaradi njegove poslovne vrednosti pridobiva vedno večji pomen, se na tem področju pojavlja vse več alternativ, zato CRISP-DM primerjamo z modeloma SEMMA (angl. Sample, Explore, Modify, Model, Assess) in ASUM-DM (angl. Analytics Solutions Unified Method for Data Mining) z zaključkom, da slednja nista dovolj fleksibilna za status splošnega standarda. Pregledali smo ustrezno literaturo in opravili študijo primera, v kateri smo optimizirali marketinško kampanjo za bančne storitve na podlagi podatkov portugalske finančne institucije. Po analizi literature in končanem praktičnem primeru smo pretehtali vpliv posameznih faz na kakovost rezultatov in ugotovili, da je v akademskem svetu najmanj pokrita prav faza uvedbe, ki pa je v praksi nepogrešljivega pomena. Prav tako smo izpostavili nekatere ključne pomanjkljivosti, ki znotraj originalnega CRISP-DM procesnega modela niso rešene. V ta namen smo predlagali dodatne korake, kot so postopek zbiranja podatkov, razširitev procesa uvedbe modela in nova faza podatkovne etike. Na podlagi teh predlogov ugotavljamo, da potreba po razširitvi prvotnega CRISP-DM modela obstaja.
Keywords: CRISP-DM, podatkovno rudarjenje, Python, procesni model, strojno učenje
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 387; Downloads: 33
.pdf Full text (2,24 MB)
This document has many files! More...

2.
Študija primera izboljšave procesa upravljanja sprememb po referenčnem modelu COBIT®5
Ivan Vidmar, 2016, master's thesis

Abstract: V realnem podjetju smo želeli s pomočjo referenčnega procesnega modela COBIT®5 izboljšati proces upravljanja IT sprememb. V študiji primera smo na osnovi empiričnih podatkov (merili smo učinkovitost procesa) statistično dokazali, da se je po implementaciji nekaterih praks COBIT®5 modela proces upravljanja IT sprememb izboljšal. V triangulaciji dokazov na osnovi več virov nastopajo še kvantitativni podatki, pridobljeni z raziskovalno metodo anketa, in deskriptivni podatki iz predstavitve konteksta študije primera. Na osnovi analize ankete ugotavljamo, da uporabniki z učinkovitostjo procesa po implementaciji praks niso zadovoljni, na osnovi deskriptivnih podatkov konteksta pa, da je dokazano izboljšanje lahko tudi posledica spreminjajoče se zahtevnosti sprememb. Podjetje, obravnavano v študiji primera, bo z implementacijo praks COBIT®5 modela, merjenjem učinkovitosti procesa ter merjenjem zadovoljstva uporabnikov nadaljevalo.
Keywords: COBIT®5, procesni referenčni model, upravljanje IT sprememb
Published in DKUM: 13.09.2016; Views: 1656; Downloads: 180
.pdf Full text (2,42 MB)

3.
Procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost kot logistični izziv
Janez Žirovnik, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Država varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Vendar dopušča možnosti, da se človekove pravice in temeljne svoboščine pod določenimi pogoji omejijo. Država lahko omeji človekovih pravic in temeljnih svoboščine samo na podlagi zakona. Na ta način je mogoče omejiti tudi pravico varstva tajnosti in drugih občil oziroma pravico do komunikacijske zasebnosti. Zakon, s katerim se omeji pravica do komunikacijske zasebnosti mora biti predvidljiv. Ta predvidljivost pa ne pomeni, da bi lahko posameznik ali skupina predvideli kdaj bodo nadzorovani. Ker gre za posege, ki morajo po svoji vsebini biti tajni, to tudi ne bi imelo smisla. V danem primeru predvidljivost zato pomeni, da so določbe zakona, ki ureja posege v komunikacijsko zasebnost jasne in natančne. Posamezniki ali skupine morajo vedeti, pod kakšnimi pogoji lahko država poseže v njihovo komunikacijsko zasebnost. V komunikacijsko zasebnost posegajo tudi obveščevalne službe. Zakonodaja v Sloveniji, ki to področje ureja za obveščevalne službe je skladna z določbami Ustave. Upošteva ustavne pogoje, da mora biti poseg določen v zakonu, da ga je mogoče izvajati le določen čas, če tako odredi sodišče in je nujno in sorazmerno za dosego legitimnega cilja. Vendar zakonodaja ni popolnoma skladna z določbami Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, saj med drugim ne ureja postopka pri prenosu, s posegi v komunikacijsko zasebnost, pridobljenih podatkov ter sodnega varstva posameznikov, katerih komunikacije se je nadzorovalo. V raziskavi smo zato, na podlagi teoretičnih izhodišč raziskave, procesni model presojanja posegov obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost dopolnili, tako dopolnjen model pa smo implementirali v osnutek predpisa, za katerega predlagamo, da na novo določi zakonite posege obveščevalnih služb v komunikacijsko zasebnost posameznikov.
Keywords: procesni model, presojanje posegov, komunikacijska zasebnost, obveščevalna dejavnost, zakonito prestrezanje
Published in DKUM: 09.08.2016; Views: 2195; Downloads: 390
.pdf Full text (3,05 MB)
This document has many files! More...

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica