| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 85
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
31.
32.
PROGRAMSKO ORODJE ZA PROCESIRANJE BESEDIL V NARAVNEM JEZIKU
Janez Brezovnik, 2009, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu predstavimo področje obdelave naravnega jezika in besedilnega rudarjenja ter opišemo opravila obeh področij. Nadaljujemo z opisom generičnega programskega paketa GATE za procesiranje naravnega jezika, predvsem besedil v angleškem jeziku. V glavnem delu predstavimo lastno implementacijo razširljivega programskega paketa za procesiranje besedil v slovenskem jeziku, kjer predstavimo interno zgradbo programskega paketa, podamo podroben primer implementacije programskega dodatka in zgradbo dokumenta, ki hrani rezultate procesiranja. Dodatno opišemo pomembnejše programske dodatke, ki smo jih izdelali. Delovanje programskega paketa predstavimo na konkretnih primerih uporabe.
Keywords: procesiranje naravnega jezika, procesiranje besedil, tekstovno rudarjenje, programsko ogrodje, programski dodatki, slovenski jezik
Published: 06.01.2010; Views: 4300; Downloads: 345
.pdf Full text (1,65 MB)

33.
PROCESIRANJE POLIMEROV Z UPORABO SUPERKRITIČNIH FLUIDOV
Elena Aionicesei, 2009, dissertation

Abstract: Tradicionalne metode za procesiranje polimerov uporabljajo nevarna hlapna organska topila in kloro-floro-ogljikovodike. Zaradi povečanih izpustov nevarnih topil se pojavlja potreba po uporabi čistejših metod za procesiranje polimerov. Eno možnost predstavlja superkritični ogljikov dioksid (scCO2) kot mehčalo pri procesiranju polimerov. Velika uporabnost superkritičnih fluidov se kaže pri procesiranju polimerov za potrebe biomedicinskih pripomočkov (kot so mikrodelci, mikrokapsule, pene, membrane, kompoziti). Prednosti metode so predvsem v odsotnosti nevarnih organskih topil, učinkoviti ekstrakciji topil in nečistoč, procesnih pogojih, nižji temperaturi, nadzorovanemu oblikovanju delcev in pen z enostavnim reguliranjem tlaka in temperature. Navkljub velikemu potencialu scCO2 kot “zelenemu” topilu za procesiranje biokompatibilnih in biorazgradljivih polimerov, je podaktov o faznih ravnotežjih, ki so potrebni za načrtovanje postopka, dokaj malo. Nadaljnje raziskave so potrebne za optimiranje procesnih tehnik in parametrov (tlak, temperatura). Podatkov o uporabi scCO2 za procesiranje kompozitov polimer/keramika za biomedicinske aplikacije je še posebej malo na razpologo. Cilj te disertacije je uporaba scCO2 kot “zelenega” topila za procesiranje biorazgradljivih polimerov in kompozitov, ki se uporabljajo kot biomateriali. V raziskavah smo uporabili dva biorazgradljiva polimera, poli(L-laktid) (PLLA) in poli(D,L-laktid-ko-glikolid) (PLGA). Raziskali smo tudi kompozite polimerov z bioaktivnim keramičnim prahom, hidroksiapatitom (HA). Glavni cilj raziskav je bil pridobiti porozen polimer ali kompozit, primeren za tkivni inženiring, pri nizki temperaturi in brez uporabe dodatnih organskih topil. Študirali in razložili smo obnašanje obeh polimerov v zmesi s CO2. Z določitvijo topnosti in difuzijskega koeficienta CO2 v polimerih pri določeni temperaturi in tlaku, smo pridobili več podatkov o faznem ravnotežju polimer-plin, ki so pomembni za razumevanje vpliva in optimiranje procesnih parametrov. Topnost CO2 v polimerih smo izmerili pri treh različnih temperaturah (308, 313 in 323 K) in v območju tlaka 10 – 30 MPa. Izbrane temperature so bile višje od kritične temperature za CO2, vendar še vedno dovolj nizke, da ne bi vplivale na bioaktivnost spojin ali proteinov dodanih v sistem med procesiranjem. Pri testiranju poimerov in kompozitnih materialov smo uporabili enako temperaturno in tlačno območje. Raziskali smo učinkovitost mešanja v prisotnosti scCO2 za pridobivanje kompozitnega materiala iz PLLA in HA ter PLGA in HA in postopek primerjali s postopkom koprecipitacijie. Nadalje smo določili topnost in difuzijski koeficient CO2 v kompozitnih materialih ter jih primerjali z rezultati pridobljenimi za čiste polimere. Tako smo lahko določili vpliv keramičnega polnila na absorpcijo plina. Ocenili smo možnosti pridobivanja poroznih struktur z uporabo visokotlačne tehnike s CO2 kot vpihovalnim medijem brez oziroma z dodanim porogenom. Raziskali smo vpliv tlaka, temperature, ekspanzijske hitrosti in prisotnost porogena na končno porozno strukturo. Eksperimentalne rezultate smo primerjali s podatki iz literature in z rezultati dobljenimi z matematičnim modeliranjem. Rezultati kažejo, da postopek plinskega penjenja biorazgradljivih polimerov predstavlja obetavno tehniko pridobivanja opornih tkiv z željeno strukturo. V prihodnjih raziskovah bodo potrebne nadaljnje študije in optimiranje procesnih parametrov glede na naravo substrata in željen končni produkt.
Keywords: Polimerni biomateriali, procesiranje superkritičnih fluidov, poli(L-laktid), poli(D, L-laktid-ko-glikolid), hidroksiapatit, kompozitni materiali, topnost, difuzivnost, Sanchez-Lacombe EOS, PC SAFT, plinsko penjenje.
Published: 07.05.2009; Views: 3566; Downloads: 304
.pdf Full text (14,32 MB)

34.
UPRAVLJANJE IN NADZOR SISTEMA ZA ELEKTRONSKO CARINSKO POSLOVANJE (NCTS) CARINSKE UPRAVE RS
Vasilij Škrlj, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga uvodoma predstavi problem velikih in kompleksnih informacijskih sistemov. Ena pomembnih nalog je nadzor nad delovanjem takih sistemov, kar rešujemo s pomočjo priporočil ITIL, kot dobre prakse in z različnimi orodji, ki so dosegljiva na trgu. V nadaljevanju so predstavljena orodja, ki so trenutno na voljo: tako komercialna kot odprtokodna. Podrobneje je predstavljeno nadzorno orodje Nagios. Jedro naloge je spoznavanje porazdeljenega transakcijskega sistema NCTS (New Computerized Transit System), ki ga uporabljajo v šestnajstih državah članicah Evropske skupnosti in služi carinskim upravam pri spremljanju tranzita blaga. V nadaljevanju naloge se seznanite tudi s pripravo in vpeljavo nadzornega sistema v carinski informacijski sistem.
Keywords: nadzor, ITIL, porazdeljeni sistem, nadzor nad sistemom, procesiranje transakcij BEA Tuxedo, aplikativne rešitve, tranzitni sistem NCTS
Published: 15.09.2009; Views: 1867; Downloads: 191
.pdf Full text (2,51 MB)

35.
IZGRADNJA SISTEMA ZA POMENSKO PRESLIKAVO RELACIJSKIH PODATKOVNIH BAZ
Marko Adam, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo smo posvetili pomenski preslikavi relacijske podatkovne baze. Opisali smo pretvorbo relacijskega podatkovnega modela v pomenski in obratno. Pri preslikavi pomenskega modela v relacijski smo morali razmisliti, kako povpraševati po pomensko opisani bazi s pomočjo stavkov SQL. Predstavili smo osnove področij, ki se ukvarjajo s pomensko preslikavo relacijskih podatkovnih baz. V okviru praktičnega dela diplomske naloge smo nekatere prijeme vgradili v obstoječ sistem za odgovarjanje na vprašanja.
Keywords: pomenski splet, ontologije, procesiranje naravnega jezika, pomenski opis podatkovnih baz
Published: 29.10.2009; Views: 1709; Downloads: 136
.pdf Full text (1,01 MB)

36.
Izdelava oblikoslovnega označevalnika za slovenski jezik in primerjava z drugimi rešitvami
Goran Hrovat, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo se ukvarjali s področjem računalniško podprtega oblikoslovnega označevanja besedil v slovenskem jeziku. Najprej smo opisali napogostejše probleme, ki se pojavljajo. Nato smo opisali delovanje dveh odprtokodnih oblikoslovnih ozna čevalnikov: Stanford POS Tagger in TreeTagger. V praktičnem delu smo izdelali lastni oblikoslovni ozna čevalnik in prilagodili odprtokodna ozna čevalnika za procesiranje besedil v slovenskem jeziku. Učno mno žico je predstavljal korpus FidaPlus. Rezultate oblikoslovnega označevanja iz vseh treh označevalnikov smo med seboj primerjali.
Keywords: oblikoslovno označevanje, procesiranje naravnega jezika, NLP, naravni jezik, slovenski jezik, lematizacija
Published: 21.06.2010; Views: 2247; Downloads: 163
.pdf Full text (1,68 MB)

37.
NAČRT TRŽENJA ROMANTIČNEGA HOTELA RENESANSE KOT DEL POSLOVNEGA NAČRTA
Tanja Božič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo oblikovali marketinški načrt romantičnega hotela Renesanse. V prvem delu diplomskega dela proučujemo teoretična izhodišča v povezavi z marketinškim načrtom. Pojasnili smo integralno vlogo marketinškega načrta v poslovnem načrtu podjetja. Opredelili smo ga kot pot, načine, možnosti za doseganje načrtovane prodaje podjetniških učinkov (izdelkov in/ali storitev). V drugem, praktičnem delu diplomskega dela predstavljamo celostno marketinško strategijo hotela Renesanse. Opredelili smo vizijo in poslanstvo podjetja, smotre, cilje podjetja, opravili smo raziskavo okolja in ugotavljali naše prednosti in slabosti (notranje okolje) ter priložnosti in nevarnosti (zunanje okolje).Določili smo celostno ponudbo hotela Renesanse in se osredotočili na nočitvene kapacitete, restavracijo, vinsko klet, wellness ter glavne in dopolnilne turistične programe. Cenovno politiko smo zasnovali z odločitvijo o določanju cene na podlagi razmerja kakovost ter dojemanju le-te s strani potencialnih ciljnih skupin, konkurence ter upoštevanju naše pozicije na trgu, krivulje povpraševanja in stroškov. Odločili smo se za politiko razlikovalnih in promocijskih cen. Distribucija se bo izvajala v okviru lastne prodajne službe ter preko posrednikov v turističnem gospodarstvu; predvsem turistične agencije, turistični operaterji (oboje selektivno), rezervacijski sistemi. Pri promociji in oglaševanju smo določili nosilce, mesta (lastna spletna stran, sejmi, tiskani mediji, radio in televizija) na katere bomo razporedili marketinška finančna sredstva. Procesiranju turistične storitve bomo namenili veliko pozornost saj odločilno vpliva na stopnjo zadovoljstva (pri udeležencih v turistični storitvi) in je lahko edinstvena konkurenčna prednost. Enako velja za »fizične dokaze«. V zadnjem delu diplomske naloge smo določili skupni marketinški proračun. V njem smo po nosilcih določili potrebna finančna sredstva, ki so nujna za uspešno udejanjanje marketinškega načrta hotela Renesanse. Na podlagi marketinškega načrta za hotel Renesanse bomo dosegali zastavljene cilje in tako posledično vplivali na visoko zadovoljstvo uporabnikov in zato na uspešno rast in razvoj v sodobnem spremenljivem poslovnem okolju.
Keywords: KLJUČNE BESEDE: marketinški načrt, celostna marketinška strategija, marketinški splet (7P), ponudba, cenovna politika, distribucija, oglaševanje in promocija, ljudje, fizični dokazi, procesiranje.
Published: 20.09.2010; Views: 4012; Downloads: 957
.pdf Full text (1,17 MB)

38.
AKUSTIČNA SEGMENTACIJA ZVOČNIH SIGNALOV V DOMENI BROADCAST NEWS
Marko Kos, 2010, dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo problematiko klasifikacije in segmentacije akustičnih signalov v domeni radijskih vsebin in televizijskih informativnih oddaj. Cilj predstavljene doktorske disertacije je zasnovati sistem za online akustično segmentacijo, ki bo podpiral tri vrste akustične segmentacije. To so: segmentacija govor/negovor (kjer smo velik poudarek dali segmentaciji govor/glasba, saj predstavlja glasba v domeni broadcast news večino negovornega materiala), segmentacija po spolu govorcev in segmentacija po pasovni širini signala. Za vsako vrsto akustične segmentacije, ki jo obravnavamo v doktorski nalogi, smo analizirali diskriminatorne sposobnosti nekaterih značilk, kako uspešne so te značilke pri razločevanju med posameznimi akustičnimi razredi. Za segmentacijo govor/negovor smo predlagali tudi nov vektor značilk VEFB (varianca energije filtrske banke). Značilke VEFB smo predlagali kot uspešen diskriminator za razločevanje predvsem med govorom in peto glasbo, izkazale pa so se tudi kot dober diskriminator med govorom in negovorom na splošno. Za analizo diskriminatornih sposobnosti značilk za razločevanje govornega in negovornega akustičnega razreda smo uporabili slovensko bazo BNSI Broadcast News, za analizo diskriminatornih sposobnosti razločevanja med govorom in glasbo pa smo uporabili bazo radijskih posnetkov. Za segmentacijo po spolu govorcev smo analizirali diskriminatorne sposobnosti značilk za razločevanje med moškimi govorci in ženskimi govorkami. Ker osnovna harmonska frekvenca ni zanesljiv diskriminator med moškimi in ženskimi glasovi, ob tem pa je sam postopek izločanja osnovne harmonske komponente občutljiv na slabše akustične razmere (šum, popačenje), smo razločevanje med moškimi in ženskimi glasovi izvedli s splošnimi akustičnimi značilkami. Značilke MFCC (mel-frekvenčni kepstralni koeficienti) so se v preteklosti že izkazale kot dober diskriminator med moškimi govorci in ženskimi govorkami. Da bi zmanjšali vpliv kratkočasovnih značilnosti govora in bolj poudarili splošne značilnosti govorca, smo izračunavali povprečne vrednosti značilk. Na ta način nam je uspelo poudariti tudi razlike med moškimi govorci in ženskimi govorkami, kar je prispevalo k večji diskriminatorni sposobnosti značilk. Za segmentacijo po pasovni širini signala smo prav tako analizirali diskriminatorne sposobnosti nekaterih splošnih akustičnih značilk in nekaterih bolj specifičnih značilk. Ob tem smo predlagali tudi tri nove značilke za razločevanje med širokopasovnim studijskim govorom in ozkopasovnim telefonskim govorom, med katerimi se je kot najboljša izkazala značilka PMSU (povprečna vrednost modificiranega spektralnega upada). Ob značilki PMSU smo predlagali še značilki VPVFB (varianca povprečne vrednosti frekvenčnih binov) in VEVF (varianca energije višjih frekvenc). Značilki PMSU in VEVF sta se obnesli kot dober diskriminator med studijskim in telefonskim govorom, še posebej značilka PMSU, ki je dosegla dovolj dober rezultat, da bi jo lahko uporabili kot samostojni diskriminator. Zaradi enostavnosti izračunavanja je še posebej primerna za aplikacije, kjer sta pomnilnik in procesorska moč omejena. Ker ima značilka eno samo vrednost, lahko za klasifikacijo posameznih okvirjev uporabimo kar pragovni klasifikator, ki je zelo preprost in je prav tako primeren za enostavne sisteme in aplikacije. Na osnovi analiz diskriminatornih sposobnosti značilk za posamezne vrste akustične segmentacije smo zasnovali zgradbo sistema za online akustično segmentacijo. Znotraj modula za segmentacijo smo predlagali nov pristop k združevanju posameznih okvirjev v večje homogene segmente. Sistem temelji na uporabi dveh ločenih števcev okvirjev posameznih akustičnih razredov ter pravil segmentacije. Pravila segmentacije določajo minimalne čase trajanja segmentov posameznih akustičnih razredov. Minimalni časi trajanja posameznih akustičnih segmentov so načeloma odvisni od domene. Za bazo BNSI in bazo radijskih posnetkov smo jih ocenili s pomočj
Keywords: akustična segmentacija, akustična klasifikacija, segmentacija govor/negovor, segmentacija govor/glasba, segmentacija po spolu govorca, segmentacija po pasovni širini signala, online segmentacija, procesiranje govora, avtomatsko razpoznavanje govora
Published: 01.07.2010; Views: 2146; Downloads: 179
.pdf Full text (6,79 MB)

39.
Segmentacija in grozdenje govorcev za sisteme avtomatskega razpoznavanja spontanega govora
Matej Grašič, 2010, dissertation

Abstract: V doktorski disertaciji obravnavamo problem segmentacije in grozdenja govorcev znotraj pogovornih, radijskih in televizijskih oddaj za sisteme avtomatskega razpoznavanja spontanega govora. Cilj predstavljene doktorske disertacije je definicija, implementacija in vrednotenje uspešnosti novega postopka za segmentacijo in grozdenje govorcev (diarizacijo govorcev). V okviru disertacije smo najprej realizirali referenčni online sistem za diarizacijo govorcev, ki temelji na postopku Bayesovega informacijskega kriterija (ang. »Bayesian Information Criterion« - BIC). Za referenčni sistem smo nato definirali akustične značilke z boljšo razločljivostjo govorcev v akustičnem prostoru. Nato smo dodali v postopek segmentacije statistični kriterij, kjer smo za normalizacijo rezultata kriterija uporabili univerzalni model govorca (ang. »Universal Background Model« - UBM). Ta postopek je predvsem uporaben v primerih, ko je akustične informacije znotraj segmentov premalo, da bi lahko zgradili popoln model govorca. V doktorski disertaciji smo vrednotili dva statistična kriterija in sicer razmerje križne verjetnosti (ang. »Cross Likelihood Ratio« - CLR) in normalizirano razmerje križne verjetnosti (ang. »Normalized Cross Likelihood Ratio« - NCLR). Oba kriterija izvirata s področja verifikacije govorcev, pri čemer je bila pokazana boljša uspešnost kriterija NCLR. V postopku segmentacije smo statistični kriterij uporabili kot dodatni pogoj, s katerim smo lahko izločili nepravilne prehode govorcev. Po določitvi najboljšega statističnega kriterija za področje segmentacije smo podoben pristop uporabili tudi za grozdenje. V primeru grozdenja smo kriterij BIC iz osnovnega sistema zamenjali s statističnim kriterijem za določitev grozdov. Pri tem smo vpeljali modeliranje govorca z več grozdi. Na tak način smo zajeli spreminjanje glasu govorca v posnetku. Na koncu smo optimirali celoten sistem z normalizacijo rezultata izbranega kriterija z referenčno vrednostjo kriterija; postopek je olajšal izbiro pragovne vrednosti ter izboljšal uspešnost. Prav tako smo izboljšali pravilno zaznavo kratkih segmentov govorca. To smo izvedli z adaptacijo statističnega kriterija glede na dolžino okna analize, kar je izboljšalo linearnost kriterija v primerih kratkega okna analize. V zadnji fazi smo izvedli končno ocenjevanje uspešnosti uporabljenih segmentacijskih algoritmov. Oceno uspešnosti predlaganega online sistema za diarizacijo govorcev smo izvedli na osnovi primerjave z osnovnim sistemom za diarizacijo govorcev, temelječim na postopku BIC. V drugi fazi smo primerjavo razširili na offline sisteme, kjer smo uporabili prosto dostopni offline diarizacijski sistem mClust . Za gradnjo univerzalnega modela splošnega govorca ter za določitev optimalnih vrednosti parametrov segmentacijskih postopkov smo uporabili učni del slovenske baze BNSI Broadcast News. Vrednotenje online in offline postopkov smo opravili na testnem delu slovenske in angleške govorne baze Broadcast News.
Keywords: segmentacija govorcev, grozdenje govorcev, online diarizacija govorcev, avtomatsko razpoznavanje spontanega govora, procesiranje govornega signala, akustične značilke, statistični kriteriji, razpoznavanje govorcev
Published: 01.07.2010; Views: 2122; Downloads: 152
.pdf Full text (1,75 MB)

40.
RAZVIJANJE IN VZDRŽEVANJE KONKURENČNE PREDNOSTI NA PRIMERU SKUPINE KIV ENGINEERING
Daša Košec, 2010, final seminar paper

Abstract: Živimo v družbi nenehnega tekmovanja, razvoja in izboljšav. Vse skupaj predstavlja konkurenčno okolje, ki se od področja do področja razlikuje. Vsako podjetje želi s svojo ponudbo pritegniti čim večje število odjemalcev, hkrati pa tudi čim bolj povečati prednost pred konkurenco. Današnja, inovativna podjetja označujemo s karakteristikami, kot so inovativnost, fleksibilnost, učinkovitost in kakovost. Vsak kupec išče nekaj več, želi kupiti najboljši izdelek ali storitev, na to odločitev pa vpliva več različnih faktorjev, ki jih združujemo pod pojmom konkurenčna prednost podjetja. Slednje predstavlja vse, kar ugodno razlikuje organizacijo ali njen izdelek glede na konkurente v očeh njenih odjemalcev. Zato je zelo pomembno, da podjetje pozna svoje prednosti, še bolj pa svoje slabosti, saj jih lahko samo na takšen način odpravi in poveča svojo prednost. Poznavanje konkurenčnih podjetij pripomore k spoznanju, kaj ima večji ter kaj manjši vpliv na nakupno odločitev odjemalca. Praktični del diplomskega seminarja se navezuje na Skupino KIV Engineering, ki je sestavljena iz treh podjetij — KIV Vransko d.d., KIV Trade d.o.o. in KIV Engineering d.o.o.. Razlikujejo se glede na poslovni proces, ki ga opravljajo, povezuje jih končni produkt - postroj za termično procesiranje odpadkov, ki je posledica projektnega dela. Na podlagi analize smo ugotovili, da so konkurenčne prednosti Skupine KIV Engineering naslednje: blagovna znamka, dobri tehnični kadri, lastnosti izdelka/storitve, lasten patentiran »know - how«, rezultati referenčnih projektov, velik razvojni potencial, »bankability«, partnerski odnosi s podjetji, ki imajo večjo moč na trgu, prilagodljivost, fleksibilnost ponudbe (glede na zahteve kupcev), zagotavljanje kratkih dobavnih rokov ter razmerje med ceno in kvaliteto. Analiza stanja konkurenčne prednosti podjetja je brezpredmetna, če se zaposleni v nadaljevanju ne odločijo za nadaljnjo razvijanje in vzdrževanje konkurenčne prednosti. V sklopu tega diplomskega seminarja smo predlagali nekaj aktivnosti, ki bi pripomogle k razvijanju konkurenčne prednosti Skupine KIV Engineering, prav tako smo izpostavili dejavnosti, za katere menimo, da imajo največji vpliv na poslovanje v prihodnosti. Raziskave so opozorile tudi na slabosti in nevarnosti, ki imajo vpliv na poslovanje na področju pridobivanja energije iz odpadkov. Slabosti bi bilo smotrno odpraviti oziroma spremeniti v prednosti, obenem pa z argumentiranimi dejstvi čim bolj zmanjšati možni vpliv na poslovanje Skupine KIV Engineering.
Keywords: konkurenca, konkurenčna prednost, razvijanje konkurenčne prednosti, vzdrževanje konkurenčne prednosti, termično procesiranje odpadkov, Skupina KIV Engineering
Published: 10.01.2011; Views: 1866; Downloads: 130 
(1 vote)
.pdf Full text (1,61 MB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica