1. Kakovost življenja in depresijaTonja Mikolič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Depresija je motnja razpoloženja, ki človeka pahne v ječo, v kateri se počuti neskončno žalostnega in osamljenega. Je bolezen sodobnega časa, ki lahko prizidane vsakega izmed nas. Vpliva na človekovo celoto – na razpoloženje, počutje, misli, vedenje ter na kakovost življenja Kakovost življenja ljudi z depresijo je zaradi simptomov, ki jih depresija povzroča, značilno slabša od kakovosti življenja zdravih ljudi. Depresija povzroči drastično poslabšanje kakovosti življenja. Razpoloženje pacientov z depresijo se izboljšuje postopoma in za ozdravitev potrebujejo veliko časa. Pomembno vlogo igrajo svojci ter prijatelji obolelega, saj lahko s pravilnimi pristopi pripomorejo k izboljšanju bolezni, čeprav je za družino soočenje z duševno boleznijo lahko zelo boleče. Bolnišnično zdravljenje depresije je potrebno, kadar obstaja tveganje za samomor, kadar pacient ni zmožen skrbeti sam zase ter ob specifičnem zdravljenju. Skrb za pacienta z depresivno motnjo na prvem mestu vključuje terapevtsko komunikacijo skozi katero vzpostavimo varno in zaupno okolje. Keywords: Depresija, kakovost življenja, proces zdravstvene nege, medicinska sestra. Published in DKUM: 15.11.2017; Views: 2585; Downloads: 366
Full text (645,78 KB) |
2. AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PRI PACIENTU S PLJUČNIM RAKOMMonika Sobočan, 2016, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Pljučni rak je maligna bolezen dihalnih organov, za katero je značilna hitra rast malignih celic. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek pljučnega raka je kajenje. Prvi znaki pljučnega raka so zelo raznoliki in neznačilni. Najpogosteje se pojavljajo dražeč kašelj, izkašljevanje krvi, bolečina v prsih, hujšanje in oslabelost. Eden izmed glavnih ciljev zdravljenja bolezni je lajšanje težav in preprečevanje zapletov. Oskrba pacienta s pljučnim rakom mora biti celostna in kontinuirana. Namen diplomskega dela je predstaviti bolezen pljučni rak in na podlagi študije primera obravnavati pacienta po konceptualnem modelu Virginie Henderson.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji. Študijo primera pacienta s pljučnim rakom smo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na Oddelku za pljučne bolezni. Pacient je bil obravnavan s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika in pogovora s člani zdravstvenega tima. Na osnovi zbranih podatkov smo predstavili možne aktualne in potencialne negovalne probleme.
Rezultati: Na podlagi študije primera smo ugotovili, da pri obravnavanem pacientu s pljučnim rakom najbolj izraženi negovalni problemi zajemajo težave z dihanjem in dražečim kašljem ter bolečino v prsih. Negovalne diagnoze se pojavljajo tudi pri naslednjih osnovnih življenjskih aktivnostih: prehranjevanje in pitje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek ter izogibanje nevarnostim v okolju.
Sklep: Pljučni rak je eden izmed rakov z najslabšo prognozo. Zmanjševanje smrtnosti je v veliki meri odvisno od preventive, zgodnje diagnostike in učinkovitega zdravljenja. Prvi in najpomembnejši ukrep preventive je opustitev kajenja. Keywords: rak pljuč, zdravljenje, pacient, vloga medicinske sestre, proces zdravstvene nege. Published in DKUM: 01.09.2016; Views: 2828; Downloads: 348
Full text (526,92 KB) |
3. MODEL IZVAJANJA PROCESA ZDRAVSTVENE NEGE S POMOČJO EKSPERTNEGA SISTEMAPeter Benedik, 2014, dissertation Abstract: Dokumentacija procesov zdravstvene nege predstavlja glavni vir informacij za odločitve, katere zdravstveni tim sprejema v času zdravstvene oskrbe pacienta. Uporabnost dokumentacije zdravstvene nege je odvisna od strukture in predstavitve informacij zdravstvenemu timu. Prav tako, pa oblika strukture dokumentacije zdravstvene nege narekuje zmožnost uporabe ne zgolj za namene predstavitve, temveč tudi za avtomatizacijo (sistemi za pomoč pri odločanju), integracijo in ponovno uporabo podatkov zdravstvene nege med različnimi zdravstvenimi aplikacijami.
Dokumentiranje procesov zdravstvene nege predstavlja ključni problem zdravstvene nege, kot temeljne sestavine celovitega sistema zdravstvenega varstva. Predstavlja zelo pomemben dejavnik pri ustreznem obvladovanju velikega števila zahtevnih in vedno spreminjajočih informacij pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju zdravstvene nege. Uporaba sodobne informacijske tehnologije ponuja možnost zagotavljanja podpore ponovni uporabi znanja v procesu zdravstvene nege preko priporočilnega ekspertnega sistema ter prilagajanju strukture dokumentacije zdravstvene nege skladno z razvojem in novimi spoznanji.
Z uporabo sodobne informacijske tehnologije in pristopov, je potrebno omogočiti enostaven in uporabniku prijazen pristop k modeliranju dokumentacije zdravstvene nege ter nudenju podpore odločanja v vseh fazah izvajanja procesa zdravstvene nege. V okviru doktorske disertacije je bil glavni namen opredeliti inovativen model za razvoj zdravstvene dokumentacije ter zasnovo priporočilnega ekspertnega sistema zdravstvene nege.
Disertacija v uvodu predstavlja pregled ključnih raziskovalnih področji razvoja elektronskega zdravstvenega zapisa, zdravstvene nege in predstavitve znanja v informatiki. Predstavljamo aktualne aktivnosti v smeri standardiziranega elektronskega zdravstvenega zapisa, njegove elektronske izmenjave in načinov implementacije. Nadaljujemo z opredelitvijo zdravstvene nege, njenega procesa in dokumentiranja v okviru elektronskega zdravstvenega zapisa. Temu sledi pregled priporočilnih ekspertnih sistemov in načinov delovanja ter smiselnost uporabe le teh na zdravstvenem področju, točneje na področju zdravstvene nege. Sledi predlagani ontološki model zdravstvene nege, kjer najprej predstavimo osnovne elemente graditve ontologije v multi-relacijskem lastnostnem grafu, za tem pa predstavimo štiri-nivojski meta model. Na osnovi ontologije zdravstven nege predstavljamo priporočilni sistem, kot podporo pri reševanja problemov, ki nastopajo v posamezni fazi negovalnega procesa. Poseben poudarek dajemo procesnemu modelu izdelave ontologije in detajlnem prikazu ontološkega modela zdravstvene nege na praktičnem primeru. Disertacijo zaključujejo rezultati implementacije ontološkega modela zdravstvene nege v praksi in kritična analiza rezultatov.
Ključni prispevek disertacije predstavlja štiri nivojski meta model ontologije ZN, na osnovi katerega je moč preko predlaganega procesa razvoja ontologije, razviti model dokumentacije ZN brez poglobljenega tehničnega znanja in znanja načrtovanja ontologij. Na osnovi ontologije smo podali tudi model priporočilnega ekspertnega sistema, ki na podlagi egocentričnega pristopa sprehajanja skozi domenski graf, omogoča reševanje problemov (priporočilne točke) in podajanje želenih informacij znotraj posamezne faze procesa ZN ter je s tem v pomoč pri odločitvah, ki jih mora medicinska sestra sprejemati pri svojem delu, obenem pa zmanjšuje možnost napak. Ontološki model in priporočilni sistem ZN, sta bila prototipno implementirana, preizkušena v praksi in kritično ovrednotena.
Raziskovalno delo odpira priložnosti za nadaljnje raziskovanje predvsem v smeri podrobnejše določitve splošnega modela zdravstvene nege v širšem prostoru zdravstvenega varstva, razširitev algoritmov priporočanja in možnost predstavitve modela v drugih ontoloških jezikih OWL/RDF/RDFS ter zadostitev standardom interoperabilnosti openEHR in HL7. Keywords: organiziranje, zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, ontologija, priporočilni ekspertni sistem, elektronski zdravstveni zapis, e-dokumentacija. Published in DKUM: 07.01.2015; Views: 4110; Downloads: 884
Full text (9,97 MB) |
4. SPLETNA REŠITEV DOKUMENTIRANJA ZDRAVSTVENE NEGEAnže Roblek, 2014, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi je predstavljen razvoj spletne rešitve dokumentiranja zdravstvene nege, ki je bila razvita za Zdravstveno fakulteto Univerze v Ljubljani. Naloga opisuje izdelavo spletne rešitve, izdelane v jezikih HTML, PHP in JavaScript, ki za svoje delovanje uporablja bazo podatkov MySQL. Rešitev je bila izdelana z namenom prenove procesa izpolnjevanja dokumentacije zdravstvene nege s pomočjo informacijske podpore. V primerjavi s starim, informacijsko nepodprtim procesom, prenovljen proces omogoča hitrejšo interakcijo med študentom in profesorjem, manj papirologije, lažje in bolj organizirano hranjenje dokumentacij ter večjo ekološkost, z vsem skupaj pa so povezani tudi manjši denarni stroški. Keywords: - dokumentacija zdravstvene nege, - spletna rešitev, - izobraževalni proces Published in DKUM: 26.09.2014; Views: 1622; Downloads: 240
Full text (5,68 MB) |
5. Zdravstvena nega pacienta po amputaciji spodnjih udovTanja Babič, 2013, undergraduate thesis Abstract: Zdravstvena nega pacienta po amputaciji spodnjih udov je zelo zahtevna. V diplomskem delu smo predstavili anatomijo in fiziologijo spodnjih udov ter opisali najpogostejše bolezni, ki lahko privedejo do amputacije spodnjih udov: ateroskleroza, PAB – periferna arterijska okluzivna bolezen, kritična ishemija in Mb. Bürger. V diplomskem delu je prav tako opisana zdravstvena nega pred, med in po sami amputaciji ter psihične težave, s katerimi se srečujejo pacienti po amputaciji. Opredelili smo tudi najpogostejše negovalne diagnoze po amputaciji spodnjih udov, oskrbo rane in pomen pravilnega povijanja krna, seznanitev pacienta o higieni krna ter pomoč pacientu pri opravljanju vsakodnevnih opravil.
Odgovorili smo tudi na dve raziskovalni vprašanji, ki smo si jih zastavili ob pisanju diplomskega dela. Keywords: spodnji ud, amputacija spodnjega uda, zdravstvena nega, proces zdravstvene nege, zdravstvena nega po amputaciji spodnjega uda, rehabilitacija po amputaciji spodnjega uda, krn. Published in DKUM: 07.02.2014; Views: 7209; Downloads: 877
Full text (1,11 MB) |
6. Vloga medicinske sestre v obravnavi pacienta s Parkinsonovo boleznijoNives Zeme, 2013, undergraduate thesis Abstract: Parkinsonova bolezen je napredujoča bolezen možganov, ki nastane zaradi postopnega propadanja nekaterih živčnih celic v možganih. Te skrbijo za normalno gibanje telesa in njihova okvara posledično vpliva na način in kakovost življenja pacienta. Parkinsonova bolezen zahteva dobro in celostno obravnavo, ki vključuje sodelovanje mnogih strokovnjakov. Bistvenega pomena je specializirana medicinska sestra, ki spremlja pacienta in njegovo družino vsa obdobja bolezni, od postavitve diagnoze in začetne faze bolezni, do njene pozne faze. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti posebnosti zdravstvene nege pacienta s Parkinsonovo boleznijo in s pomočjo študije primera raziskati vlogo medicinske sestre v obravnavi pacienta. V teoretičnem delu je opisana Parkinsonova bolezen, epidemiologija in etiologija, klinična slika ter načini zdravljenja. V nadaljevanju je predstavljen vpliv bolezni na kakovost življenja in vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta v vseh fazah bolezni. Podlaga za empirični del diplomskega dela je bila študija primera pacienta po konceptualnem modelu Virginije Henderson in procesni metodi dela. Informacije o pacientovem zdravstvenem stanju smo pridobili s pomočjo intervjuja pacienta in članov zdravstvenega tima. Pri obravnavi smo uporabili tudi negovalno dokumentacijo pacienta. Na osnovi zbranih podatkov smo predstavili možne aktualne in potencialne negovalne diagnoze ter izdelali načrt zdravstvene nege. Keywords: Parkinsonova bolezen, pacient, vloga medicinske sestre, proces zdravstvene nege Published in DKUM: 16.10.2013; Views: 6527; Downloads: 700
Full text (677,45 KB) |
7. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z VENSKIM ULCUSOMMarjeta Ploj, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava zdravstveno nego pacienta z venskim ulcusom. V prvem delu uvoda smo izpostavili namen ter cilje diplomskega dela. Nadalje smo opredelili kronično vensko popuščanje, pojavnost, simptome, znake ter dejavnost tveganja za kronično vensko bolezen. V drugem poglavju smo prav tako predstavili klasifikacijo kronične venske bolezni ter opredelili termin razjeda goleni. Tretji del naloge zajema zdravstveno nego pacienta z ulcusom. Glede na trend zdravljenja smo opisali sodobno oskrbo venskih ulcusov ter zdravljenje ulcusov. Poudarek je na partnerskem odnosu med medicinsko sestre ter ostalimi sodelujočimi v zdravstveni oskrbi pacienta z venskim ulcusom ter uporabi in upoštevanju etičnega pristopa do pacienta. V tem poglavju smo prav tako opisali proces zdravstvene nege ter procesno metodo dela po kateri poteka oskrba venskih ulcusov v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Slednje smo ugotavljali z raziskavo, ki nam je hkrati podala rezultate, da anketiranci poznajo sodobno ter klasično oskrbo venskih ulcusov, ki jo izvajajo po procesu zdravstvene nege ter vključujejo uporabo negovalnih diagnoz, med katerimi so najpogostejše bolečina, zvišana možnost infekcije, strah, motnje spanja ter poškodba tkiva. Glede na to, da so imenovane negovalne diagnoze usmerjene v bolezen lahko opravičimo s tem, da gre pri pacientih v Univerzitetnem kliničnem centru za hospitalizacije in lahko negovalne diagnoze usmerjene v zdravje ugotavljajo za to prisotni zdravstveni kader, ki deluje v domačem okolju pacienta (patronažno zdravstveno varstvo). Keywords: venska razjeda, zdravljenje, proces zdravstvene nege, negovalna diagnoza, medicinska oskrba, partnerstvo Published in DKUM: 29.10.2012; Views: 2942; Downloads: 365
Full text (1,13 MB) |
8. Življenje invalidov z mišično distrofijo v institucionalnem varstvuMira Mlakar, 2010, undergraduate thesis Abstract: Mišična distrofija je bolezen, za katero je značilno postopno propadanje mišičnih vlaken, kar povzroči delno ali popolno ohromelost določenih mišičnih skupin in hudo prizadetost. Invalid je delno ali pa popolnoma odvisen od tuje pomoči. Večina oblik mišičnih distrofij se pojavi v zgodnjem otroškem obdobju. Bolezen pa se lahko pojavi tudi kasneje. Zdravila za zdravljenje mišične distrofije še ni, obstaja le simptomatsko zdravljenje.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti preiskovalne metode za ugotavljanje mišične distrofije, vrste in načine zdravljenja. Zanimalo nas je, čigavo pomoč potrebujejo invalidi, vrste pomoči na osnovi osnovnih življenjskih aktivnosti, vlogo medicinske sestre pri obravnavi bolnikov, življenje bolnika z mišično distrofijo v zavodskem varstvu ter pomembnost ustvarjanja centrov za distrofike.
V raziskavo je bilo vključenih devetnajst invalidov z mišično distrofijo, ki bivajo v institucionalnem varstvu v Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili ustrezne odgovore na predhodno postavljena raziskovalna vprašanja.
Ugotovljeno je bilo, da 15 (79 % ) anketirancev meni, da je dom starostnikov prava oblika bivanja za bolnike z mišično distrofijo. Pomoč medicinske sestre potrebujejo za zdravstveno nego in pri osnovnih življenjskih aktivnostih, kot so umivanje, slačenje, oblačenje, hranjenje, nameščanje ortopedskih pripomočkov, transfer na invalidski voziček. Invalidi ne potrebujejo veliko pomoči medicinske sestre za preživetje prostega časa in rekreacije za sprostitev v samem zavodu.
Zaradi postopne težje mobilnosti in posledično osamljenosti posamezniki potrebujejo psihično pomoč v smislu pogovora za pozitivno samopodobo in kakovost življenja. Keywords: mišična distrofija, invalid, institucionalno varstvo, medicinska sestra, proces zdravstvene nege Published in DKUM: 17.11.2010; Views: 4742; Downloads: 951
Full text (6,02 MB) |
9. SISTEMSKI PRISTOP K OBLIKOVANJU E-DOKUMENTACIJE ZDRAVSTVENE NEGEUroš Rajkovič, 2010, dissertation Abstract: Učinkovito dokumentiranje procesov zdravstvene nege je eden ključnih problemov zdravstvene nege kot temeljne sestavine celovitega sistema zdravstvenega varstva. Ustreznost dokumentiranja se nanaša na obvladovanje velikega števila zahtevnih informacij, ki jih medicinska sestra srečuje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju zdravstvene nege. Gre za pripomoček pri ocenjevanju zdravstvenega stanja pacienta, pri odločanju o negovalnih diagnozah in intervencijah ter pri ocenjevanju rezultatov zdravstvene nege. Pri tem je smiselno izrabiti možnosti, ki jih ponuja sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija ne le v administrativnem, ampak tudi v kognitivnem smislu.
Osrednji prispevek doktorske disertacije predstavlja model e-dokumentacije zdravstvene nege, ki na osnovi sistemskega pristopa informatizira proces le-te, tako s stališča celovite obravnave pacienta, kot tudi spremljanja procesa samega v smislu zagotavljanja njegove kakovosti. Model zajema interaktivno uporabo ocene zdravstvenega stanja pacienta, ki je medicinski sestri v pomoč pri odločitvah, ki jih mora sprejeti pri svojem delu, obenem pa zmanjšuje možnost napak. Model je prototipno implementiran, preizkušen v praksi in kritično ovrednoten.
V disertaciji je najprej predstavljen sistem zagotavljanja zdravstvene nege s posebnim poudarkom na procesni metodi dela in njenih fazah. Temu sledi poglavje o sodobnih načinih dokumentiranja. Predstavljen je razvoj dokumentiranja, zapis o pacientu in klasifikacije v zdravstveni negi. Poglavje se zaključi s pregledom nekaterih rešitev po svetu. Analiza obstoječe negovalne dokumentacije v Sloveniji je izvedena na osnovi anketne analize na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti, kar je podrobno opisano v naslednjem poglavju.
Sledi predlagani model e-dokumentacije, ki je najprej predstavljen s strani podatkovnega modela, za tem pa še s strani programske rešitve. Poseben poudarek je na funkcionalnostih, in sicer od zajemanja podatkov, njihove celovite obdelave, uporabe modelov, do predstavitve rezultatov v pogledu dodane vrednosti, ki jo rešitev prinaša v dokumentiranje in izvajanje zdravstvene nege. Posebno poglavje je posvečeno testiranju rešitve v praksi. Rezultati testiranja so povzeti v obliki analize SWOT.
Pričujoče raziskovalno delo odpira številne možnosti za nadaljnje raziskave, kot je npr. uporaba ekspertnega znanja za pomoč pri odločanju, ocenjevanje tveganj, zmanjšanje števila neželenih dogodkov in aktivnejše vključevanje pacienta v procese zdravljenja. Keywords: organiziranje, zdravstvena nega, e-dokumentacija, sistemski pristop, proces zdravstvene nege Published in DKUM: 13.09.2010; Views: 10382; Downloads: 2202
Full text (1,45 MB) |
10. Zdravstvena nega paliativno zdravljenega onkološkega pacientaBoštjan Pelcar, 2010, undergraduate thesis Abstract: Zdravstvena nega paliativno zdravljenega onkološkega pacienta je multidisciplinaren kontinuiran proces, ki zajame pacienta holistično. V klinični praksi zdravstvene nege Splošne bolnišnice Murska Sobota je potrebno sprejeti dejstvo, da je paliativna zdravstvena nega pomembno strokovno področje, ki ga je potrebno strokovno in organizacijsko razvijati, strokovne probleme raziskati ter na osnovi ugotovitev v klinično prakso uvesti procesno metodo dela z uporabo standardov, kliničnih poti in najpogosteje ugotovljenih negovalnih diagnoz v paliativni zdravstveni negi. Tako je bil problem raziskovanja v diplomskem delu v obliki študije primera proučiti paliativno zdravstveno nego v Splošni bolnišnici Murska Sobota in v skladu s teoretičnimi izhodišči in ugotovljenimi dejstvi pripraviti predlog strokovnih in organizacijskih sprememb. V samem poteku študije smo ugotovili, da zdravstvena nega paliativno zdravljenega onkološkega pacienta poteka po procesu zdravstvene nege z uporabo negovalnih diagnoz, ki pa niso zmeraj enotne po M. Gordon. Prav tako poteka usklajena pisna in ustna komunikacija v celotnem sodelujočem timu, sam proces zdravstvene nege pa je usmerjen v pacienta, ki je v fokusu holistične obravnave. Keywords: Negovalne diagnoze, proces zdravstvene nege, paliativno zdravljenje, življenjske aktivnosti. Published in DKUM: 09.03.2010; Views: 5182; Downloads: 1037
Full text (817,70 KB) |