1. Poslovna pogajanja na primeru podjetja UNIOR d.d.Saška Šegula, 2019, master's thesis Abstract: Pogajanja so nepogrešljiv del človeškega življenja. Tako v družinskem kot v poslovnem življenju postajajo vedno bolj pomembna. Človek se pogaja od majhnih nog in vse do konca življenja. Ključna dejavnika pri pogajanjih sta usklajevanje različnih interesov in ciljev ter reševanje spornih točk. Temeljita priprava, vključevanje besedne in nebesedne komunikacije in iskanje koristnih informacij pomagajo pogajalcem do uspeha v vsaki fazi pogajanj ter pripomorejo k zadovoljivemu končnemu izidu za vse udeležence pogajanj. Uspešna pogajanja vključujejo pogajalce, ki si nenehno pridobivajo nova znanja in veščine. Pogajanja se med seboj razlikujejo glede na obravnavane teme, faze pogajanj pa so enake. Danes je največ pogajanj kolektivnih, kar pomeni, da sta udeležena dva pogajalca ali več. Pomembno je, da se med pogajalci ustvarijo pozitivna energija in dobri medosebni odnosi. K uspešnosti pogajanj pripomorejo tudi poslušanje, sposobnosti in kompetence posameznikov ter podajanje predlogov, ki spadajo v temo pogajanj. Pomembna je tudi izbira taktike in pogajalskega sloga, ki ga izbere pogajalec. Izbrano strategijo je treba upoštevati ves čas pogajanj. Meja med dobrim in slabim pogajalcem je velikokrat zelo tanka. Upoštevanje in sprejemanje kulturnih razlik je danes nujnost. Podjetja se vsakodnevno vključujejo v mednarodne posle, zato le stežka obstojijo na trgu, če ne razmišljajo na široko. Globalizacija je podjetjem pomagala, da so se začela lažje povezovati in združevati skupne interese, dobila pa so tudi dostop do svetovnega trga. Prilagodljivost, spoštovanje in upoštevanje kulturnega ozadja tujih pogajalcev, pripravljenost na nepredvidljive situacije ter vključevanje prevajalcev so dejavniki, ki morajo biti v ospredju.
V magistrskem delu opredelimo ključne razlike poslovnega sveta med Mehiko in Nemčijo, ki se nanašajo na jezik, poslovne sestanke in zabave, pozdravljanje, naslavljanje, geste, oblačila in obdarovanje poslovnih partnerjev. Opredelimo ključne značilnosti poslovnih pogajanj in pogajalcev, izvedbo pogajanj, časovne okvirje, sprejemanje odločitev in pomen komunikacije v pogajalskem slogu mehiških in nemških pogajalcev. Proučimo tudi podjetje UNIOR, d. d., je začelo delovati leta 1919. V petdesetih letih je v podjetju postalo ključno utopno kovanje, proti koncu devetdesetih let pa so prešli v delniško družbo. Stremijo k odgovornosti, odličnosti, inovativnosti, največ pa delajo z avtomobilsko industrijo. Letos praznujejo 100 let obstoja. Ključne dejavnosti, s katerimi se podjetje trenutno ukvarja, so odkovki, ročno orodje in strojegradnja. V Mehiki in Nemčiji največkrat sodelujejo z industrijskimi podjetji. Mehiški in nemški pogajalci podjetje UNIOR, d. d., zelo cenijo in mu zaupajo. Vedno so deležni dobrih predlogov in argumentov. Mehiški pogajalci so ocenjeni kot družabni, manj natančni, klepetavi in vedno zamujajo, medtem ko so nemški pogajalci zadržani, mirni in taktni, zamud pa ne marajo.
Keywords: poslovna pogajanja, proces poslovnih pogajanj, kulturne razlike, Mehika, Nemčija
Published in DKUM: 22.10.2019; Views: 1076; Downloads: 134
 Full text (1,87 MB) |
2. Poslovna pogajanja med Slovenijo in HrvaškoJana Senica, 2018, master's thesis Abstract: S pogajanji se danes srečujemo na vsakem koraku, in sicer tako v zasebnem življenju kot v poslovnem svetu. Pri pogajanjih sta vedno vpleteni vsaj dve strani, zato moramo znati uporabljati različne komunikacijske tehnike, saj nam bodo pri pogajanjih v prid in nam bodo ob zaključku prinesle zadovoljstvo in bomo dosegli želeni cilj. Pomembno je, da se znamo na pogajanja pripraviti, dodobra preučiti nasprotnikovo kulturo, izoblikovati pogajalske tehnike in se prilagajati različnim vrstam pogajalcev. V podjetjih potekajo pogajanja v domačem in tujem okolju. Ko predstavniki podjetij potujejo v tuje države, so pogosto presenečeni, kako lahko različni običaji narodov zapletejo njihovo poslovanje s tujimi državami. Na uspešnost medkulturnih pogajanj vpliva veliko dejavnikov, kot so jezik, religija, norme, vrednote, izobrazba, materialna kultura, življenjske razmere, etika, kultura, zato se morajo mednarodni pogajalci pred pogajanji prilagoditi na vse možne načine, da bi se lahko z nasprotno stranjo čim bolje razumeli. Magistrsko delo opisuje poslovna pogajanja med Slovenijo in Hrvaško. V prvem delu je predstavljena teorija o poslovnih pogajanjih, kakšen je sam proces pogajanj. Med Slovenijo in Hrvaško potekajo mednarodna pogajanja, zato je v delu opisano tudi, kaj vse je potrebno za uspešnost pogajanj v tujem okolju, na kaj mora biti pogajalec pozoren, kako se pripraviti na pogajanja v tujini ter kakšne so zaželene značilnosti pogajalcev. Podrobneje je opisana kultura in njen vpliv na poslovna pogajanja ter kako na potek samih poganjanj vpliva etika.
Drugi del je empirični, kjer sem preučevala značilnosti pogajalskih slogov Hrvatov in Slovencev, in kje so razlike med slogoma. V drugi del sem vključila tudi intervju, ki sem ga izvedla z vodjo prodaje v podjetju Famteh d.o.o.
Keywords: poslovna pogajanja, proces poslovnih pogajanj, mednarodna pogajanja, pogajalski proces pri mednarodnih poslovnih procesih, etika, kultura, značilnosti pogajalskega sloga Hrvaške, značilnosti pogajalskega sloga Slovenije
Published in DKUM: 14.06.2018; Views: 2265; Downloads: 238
Full text (1,11 MB) |
3. POGAJALSKI PROCES V POSLOVNIH POGAJANJIHLeonida Breg, 2013, undergraduate thesis Abstract: Pogajanja so pot, po kateri lahko pridemo do tistega, česar nimamo, a si želimo. A kljub temu, da se skozi celo življenje ljudje nenehno pogajamo, pa so poslovna pogajanja poglavje zase, saj predstavljajo trd oreh marsikateremu poslovnežu. Biti dober pogajalec pomeni, da najprej dobro poznamo sami sebe. Pomembno je da znamo poudariti svoje dobre lastnosti, pa tudi da si priznamo svoje slabosti. Veliko se o tem, kako se uspešno pogajati, lahko naučimo iz napak, ki so jih pogajalci delali v preteklosti.
Poslovna pogajanja so sestavljena iz več faz. Najpomembnejša je prva faza, to so priprave na pogajanja. V pripravah na pogajanja si določimo jasne cilje, katere želimo doseči ob koncu pogajanj. Cilji so nam ob zaključku pogajanj tudi osnova za ugotavljanje uspešnosti pogajanj. Da pa lahko cilje dosežemo, potrebujemo za to načrt. To pomeni, da moramo opredeliti pogajalsko strategijo. Ker so informacije moč, je v pripravah na pogajanja potrebno zbrati čim več informacij o predmetu pogajanj in o nasprotni strani.
Druga faza v pogajalskem procesu je začetek pogajanj. V tej fazi se pogajalski strani med seboj spoznata, določita dnevni red in predstavita vsaka svoje začetne poglede na pogajanja. Tretja stopnja je iskanje sporazuma, katero bi lahko poimenovali tudi stopnja pogajanj v ožjem pomenu besede. Da je ta faza sploh smiselna, je potrebno, da sta pogajalski strani vsaj minimalno pripravljeni na dogovor. zadnja faza pa je podpis sporazuma.
Pogajalske strategije in pogajalske taktike ne smemo zamenjevati. Če je pogajalska strategija splošen načrt kako doseči cilje, so pogajalske taktike orodja sredstva, s katerimi uresničujemo strategije. Pogajalskih taktik obstaja veliko število. Da izberemo pravo jih je potrebno dobro poznati in jih znati uporabljati na različne načine.
Keywords: poslovna pogajanja, pogajalec, proces poslovnih pogajanj, faze v procesu pogajanj, pogajalske strategije, pogajalske taktike
Published in DKUM: 27.03.2013; Views: 3505; Downloads: 502
Full text (825,04 KB) |
