1. Fizikalistične teorije duha skozi prizmo večvrstne realizacije: zagovor psihofizičnega redukcionizma : zagovor psihofizičnega redukcionizmaTadej Todorović, 2024, doctoral dissertation Abstract: Disertacija se ukvarja s sodobnim filozofskim problemom duha in telesa. V prvem delu najprej upravičimo omejitve disertacije, tj. specifično omejitev na fizikalistične rešitve problema duha in telesa. Temu sledijo podrobna analiza problema duha in telesa znotraj fizikalističnih teorij; predstavitev ključnih pojmov, ki nastopajo v razpravi, in opredelitev relevantnih fizikalističnih teorij duha – specifično psihofizičnega redukcionizma, funkcionalizma in emergentizma.
Začetek drugega dela je namenjen predstavitvi in kontekstualizaciji osrednjega pojma disertacije – večvrstni realizaciji, ki predstavlja enega glavnih argumentov v prid funkcionalističnim teorijam duha. Podani so analiza zgodovine večvrstne realizacije, prvotna motivacija in njen namen, tj. zagotavljanje avtonomnosti posebnih znanosti in resničnost funkcionalizma. Sledita širša razprava o naravnih vrstah na sploh in razprava o naravnih vrstah v posebnih znanostih, ki je ključnega pomena za celostno razumevanje večvrstne realizacije. Disertacija nato na osnovi celostne analize naravnih vrst v posebnih znanostih ponudi rešitve za dva s tem povezana problema: za problem ontološke zavezanosti predikatov, ki nastopajo v posebnih znanostih, in za problem avtonomnosti posebnih znanosti. Zagovarja, da predikati posebnih znanostih niso nujno ontološko zavezujoči in da sodobna razprava v filozofiji znanosti, specifično semantični vidik statusa znanstvenih teorij v konjunkciji s semantičnim pluralizmom, omogoča avtonomnost posebnih znanosti na način, ki je združljiv z ontološkim redukcionizmom.
Tretje poglavje se osredotoči na pomembne različice večvrstne realizacije v sodobni literaturi in jih kritično obravnava v luči zaključkov prejšnjega poglavja. Kot ključno slabost vseh predstavljenih različic večvrstne realizacije izpostavi dejstvo, da te podpirajo le semantični antiredukcionizem, ne pa tudi ontološkega antiredukcionizma, kar je bil izvoren cilj večvrstne realizacije. Zato je v drugem delu tretjega poglavja razvita nova večvrstna realizacija, ki naj bi zagotavljala neresničnost ontološkega redukcionizma. Nova večvrstna realizacija je močna različica večvrstne realizacije; ker glede na analizirane empirične primere v dejanskem svetu za resničnost nove večvrstne realizacije ni dobre empirične podpore, jo ob koncu tretjega poglavja branimo pred možnimi ugovori.
Četrti in zadnji del disertacije predpostavi, da nova večvrstna realizacija edina opravlja funkcijo in namen, zaradi katerih je bila večvrstna realizacija sploh razvita, zaradi česar moramo ponovno ovrednotiti fizikalistične teorije duha. Upoštevajoč novo večvrstno realizacijo in druge vidike problema duha ter telesa, specifično mentalna vzročnost in preprostost teorij, v sklepu na novo ocenimo, katera fizikalistična teorija, psihofizični redukcionizem ali funkcionalizem, je najprimernejša teorija duha. Zaključimo, da nova večvrstna realizacija premakne jeziček na tehtnici v prid psihofizičnega redukcionizma: psihofizični redukcionizem je torej trenutno najboljša fizikalistična teorija duha in telesa.
Keywords: problem duha in telesa, teza večvrstne realizacije, metafizika posebnih znanosti, teorija identitete, funkcionalizem
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 60; Downloads: 30
 Full text (1,89 MB) |
2. Večvrstna realizacija v luči sodobnih nevroznanstvenih raziskavTadej Todorović, 2017, master's thesis Abstract: Naloga se ukvarja s problemom večvrstne realizacije v filozofiji duha in telesa. V prvem delu naloge je predstavljen sam problem duha in telesa, kot ga poznamo v filozofiji, preko katerega je nato definirana in kontekstualizirana teza večvrstne realizacije – teza, ki zavrača psihofizični redukcionizem. V drugem delu naloge so predstavljeni možni ugovori večvrstni realizaciji, razdeljeni v tri skupine: ugovori zanikanja različnosti fizičnih stanj organizmov, ugovori zanikanja istosti mentalnih stanj organizmov ter kombiniran ugovor finega in grobega sita. Izpostavljene so dobre in slabe strani vseh ugovorov, prav tako je za vsak ugovor ponujena možna obramba večvrstne realizacije. V zadnjem delu naloge sta predstavljena dva potencialna empirična dokaza za večvrstno realizacijo, za katera se izkaže, da nista pristna primera večvrstne realizacije. To vodi v sklep, da večvrstna realizacija do sedaj še ni bila dokazana in kaže na to, da bo v luči ugovora finega in grobega sita zelo težko najti pristen primer večvrstne realizacije. Sledi alternativa za nasprotnike psihofizičnega redukcionizma v obliki principa ponovne uporabe nevronskih mrež, ki implicira možnost obstoja tako imenovane obrnjene večvrstne realizacije, ki, če je resnična, prav tako zavrača psihofizični redukcionizem. Naloga zaključi, da princip ponovne uporabe nevronskih mrež sicer ni a priori argument za obstoj obrnjene večvrstne realizacije, ampak sugerira, da je iskanje obstoja obrnjene večvrstne realizacije, v nasprotju z večvrstno realizacijo, morda boljša pot v iskanju dokaza proti psihofizičnemu redukcionizmu.
Keywords: problem duha in telesa, večvrstna realizacija, redukcionizem, funkcionalizem, nevroznanost
Published in DKUM: 06.10.2017; Views: 1485; Downloads: 208
Full text (1,14 MB) |
3. PROBLEM VIDEZA KONTINGENCE V FILOZOFIJI DUHAAlen Lipuš, 2015, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi se ukvarjamo z vprašanjem videza kontingence v primeru aposteriorne identitete duha in telesa. Videz kontingence je prisoten pri propozicijah, ki so aposteriorne identitete. Večina tovrstnih identitet ni spornih, ker lahko brezhibno pojasnimo videz kontingence. Slednja je prisotna, kadar en člen v identiteti referira kontingentno. Pri identiteti mentalnega in fizičnega kontingentno referiranje ne nastopa in je torej videz kontingence težje razložljiv. Dozdevanje kontingentnosti v diplomski nalogi obravnavamo tako, da najprej raziščemo strategijo pojavnih pojmov kot kandidata za razlago. Slednja se izkaže za nevzdržno stališče, ker preozko razume pojavne pojme in predpostavlja to, kar je šele potrebno dokazati. Nadalje se osredotočimo na razlikovanje med teoretičnim in intuitivnim dojetjem nečesa in to podkrepimo z obravnavo Papineaujevega razumevanja Kripkejevega argumenta iz zamisljivosti. Iz te obravnave vidimo, kako se Kripkejev argument razlikuje od dvo-dimenzionalnega (2D) argumenta, ki v sodobni filozofiji velja za verodostojno revizijo Kripkejevega argumenta. Na podlagi tega lahko odgovorimo na izvorni Kripkejev izziv, in sicer tako, da videz kontingence razložimo kot posledico intuicije različnosti. Prikažemo, da je slednja osnovana na miselni zmoti in to razširimo na problem duha in telesa, za katerega tako potem velja, da nima ontološke podlage.
Keywords: Problem duha in telesa, identiteta duha in telesa, videz kontingence, argument iz zamisljivosti, Kripke, dvodimenzionalen (2D) argument.
Published in DKUM: 13.10.2015; Views: 1546; Downloads: 105
Full text (642,84 KB) |
4. UGOVOR FIZIKALIZMU: OBSTOJ TAKŠNOSTIKlavdija Roškar, 2012, undergraduate thesis Abstract: Filozofija se loteva problema duha in telesa tako, da skuša odgovoriti na splošna vprašanja kot so: kaj je duh, je človek sestavljen iz ene ali dveh substanc, kakšno je razmerje med duhom in telesom itd. Na podlagi razvoja znanosti in novih odkritij v 19. in 20. stol. filozofi danes množično zagovarjajo fizikalistično stališče. V diplomski nalogi je prikazan razvoj materialističnega stališča skozi zgodovino in predstavitev različnih fizikalističnih odgovorov na problem duha in telesa. Kljub sodobnim znanstvenim odkritjem pa obstajajo odprte dileme, ki fizikalistično razlago sveta postavljajo pod vprašaj. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali fizikalizem vzdrži pod težo ugovorov Thomasa Nagla in Franka Jacksona, ki dokazujeta, da fizikalizem zanemari obstoj fenomenoloških kakovosti zavestnega doživljanja oz. takšnosti in je zato nepopoln. Po analitični razčlembi sprva zelo prepričljivega argumenta iz znanja ter predstavitvi različnih kritik argumenta sledi končna ugotovitev, da argumentu iz znanja ne uspe zavrniti fizikalizma. Problem takšnosti s tem sicer ni rešen, ohranja pa optimističen pogled v prihodnost, saj znanost še naprej pospešeno odkriva nove, popolnejše razlage.
Keywords: filozofija duha, problem duha in telesa, fizikalizem, takšnosti, argument iz znanja.
Published in DKUM: 03.10.2012; Views: 3159; Downloads: 299
Full text (755,57 KB) |
