11. Vpliv ekstraktov iz naravnih materialov na metabolno aktivnost človeških melanomskih celic (WM-266-4)Taja Žitek, 2018, master's thesis Abstract: Dosedanje študije so pokazale, da ima prehrana ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Uživanje sadja, zelenjave, zelišč ter semen je močno povezano z manjšim tveganjem za bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezeni, Alzheimerjeve bolezni ter z zmanjšanim tveganjem za debelost.
V magistrskem delu smo želeli preveriti vpliv antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov iz izbranih naravnih materialov (goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, rožmarin, tropine in semena grozdja) na zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic kožnega raka.
Pripravili smo raztopine izbranih naravnih materialov, jih liofilizirali in po liofilizaciji dobljenim ekstraktom izmerili koncentracijo antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov ter jih nanesli na WM-266-4 celice. Rezultati so pokazali, da so vsi ekstrakti vplivali na zaviranje rasti rakastih celic, saj so zaustavili njihovo delitev, vendar bi bile pri nekaterih ekstraktih potrebne še dodatne raziskave, še posebej pri ekstraktu lanenega semena. Najboljše rezultate pa smo zabeležili pri ekstraktu kurkume, rožmarina ter tropinah in semenu grozdja. Tem ekstraktom smo določili visok delež antioksidantov, proantocianidinov in totalnih fenolov. Predvidevamo, da je visok delež teh komponent bistven za zmanjšanje metabolne aktivnosti rakastih celic.
Keywords: antioksidanti, goji jagode, kurkuma, laneno seme, preslica, proantocianidini, rožmarin, totalni fenoli, tropine in semena grozdja, WM-266-4 celice
Published in DKUM: 04.10.2018; Views: 2178; Downloads: 464
 Full text (2,52 MB) |
12. Optimiranje parametrov ekstrakcije lubja iglavcev in karakterizacija ekstraktaNuša Kugler, 2017, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti, katero topilo – vodna raztopina acetona ali vodna raztopina etanola je boljša izbira za pripravo produkta ekstrakcije, ki je čim bolj primerljiva s komercialnim piknogenolom.
Za slednjega se ve, da je pripravljen iz obmorskega bora, Pinsu Pinaster, ki je sestavljen iz 50 učinkovin, le-te pa delujejo antioksidacijsko. Med pomembnimi fenolnimi spojinami so proantocianidini, flavonoidi, ki pa so prisotni v manjši meri. Piknogenol naj bi učinkoval na krvožilni sistem, zato se ga priporoča diabetikom. Lajšal naj bi tudi težave z vidom in pospeševal regeneracijo manjših površinskih poškodb kože.
Opravili smo raziskavo ekstrakcij, ki so bile izvedene pri različnih temperaturah - vodne raztopine acetona so bile izvedene pri temperaturi 30, 40 ter 50 °C, vodne raztopine etanola pa pri temperaturi 40, 60 in 80 °C.
Antioksidativnost ekstrakta, vsebnost skupnih fenolov, proantocianidinov smo določevali s pekrtofotometričnimi metodami. Vsebnost komponent, kot so katehin, kavna kislina, ferulna kislina in taxifolin, pa je bila določena s tekočinsko kromatografijo.
Ob primerjavi rezultatov ekstraktov s piknogenolom, ki se uspešno trži, so je izkazal ekstrakt, ki je bil pripravljen z vodno raztopino etanola v razmerju etanol / voda: 10 / 90, (v/v) pri temperaturi ekstrakcije 40 °C, kot najbolj primerljiv s komercialnim piknogenolom.
Keywords: antioksidanti, ekstrakcija trdno – tekoče, polifenoli, proantocianidini.
Published in DKUM: 30.03.2017; Views: 1710; Downloads: 88
Full text (2,87 MB) |
13. EKSTRAKCIJA FENOLNIH SPOJIN IZ PLODOV MURVEJanja Klakočer, 2015, master's thesis Abstract: Namen magistrske naloge je bil izvesti ekstrakcijo sadežev različnih sort murve in določiti kako procesni parametri vplivajo na antioksidativno aktivnost ekstraktov in vsebnost fenolnih spojin, antocianinov ter proantocianidinov. V raziskavah smo uporabili dve sorti murve, in sicer belo murvo (Morus alba) in črno murvo (Morus nigra). Za izvedbo ekstrakcije smo uporabili konvencionalni postopek in eksperimente načrtovali po Box-Behnkenovem eksperimentalnemu načrtu, ki je metodologija odzivne površine (Response Surface Methodology, RSM). V našem eksperimentalnem načrtu, ki smo ga načrtovali v programu Designe-Expert 7.0 smo spreminjali tri procesne parametre, in sicer razmerje aceton:voda (topilo), razmerje material:topilo in temperaturo. Vsaka izmed ekstrakcij je potekala 2 uri.
Vsebnost celokupnih fenolov, proantocianidinov in celokupnih monomernih antocianinov smo v ekstraktih določevali s spektrofotometričnimi metodami. Glede na zahteve posameznih metod smo raztopinam ekstraktov izmerili absorbanco pri določeni valovni dolžini in nato iz umeritvene krivulje na podlagi izmerjene absorbance določili koncentracijo, ki smo jo podali kot maso na gram ekstrakta oz maso na gram materiala. Antioksidativno aktivnost ekstraktov smo podali kot % inhibicije in smo jo določili z DPPH prostoradikalsko metodo, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine.
Rezultati analiz so pokazali, da ima črna murva višjo vsebnost antioksidativnih komponent kot bela murva.
Keywords: murva, črna murva, bela murva, konvencionalna ekstrakcija, fenolne spojine, antioksidativna aktivnost, proantocianidini, celokupni monomerni antocianini
Published in DKUM: 30.03.2015; Views: 3416; Downloads: 318
Full text (2,27 MB) |
14. SEPARACIJA BIOLOŠKO AKTIVNIH SPOJIN IZ LUCERNE (Medicago sativa)Emilijan Strgar, 2014, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo določili optimalno topilo, s katerim dobimo največji izkoristek ekstrakcije antioksidativnih komponent iz biološkega materiala. Za pridobivanje ekstraktov iz lucerne smo uporabili konvencionalno ekstrakcijo, ekstrakcijo po Soxhletu in ekstrakcijo s superkritičnim fluidom (CO2) na pilotni napravi (UHDE). Kot topilo pri konvencionalnih ekstrakcijah smo uporabili 100 % heksan, mešanice aceton:voda (0:1, 1:3, 1:1, 3:1, 1:0) (V:V) ter mešanice etanol:voda (0:1, 1:3, 1:1, 3:1, 1:0) (V:V).
S spektrofotometričnimi metodami smo v ekstraktih določali antioksidativno aktivnost, vsebnost skupnih fenolov in vsebnost proantocianidinov. Antioksidativno aktivnost smo podali kot % inhibicije, kjer smo merili absorbanco raztopine vzorca in referenčne raztopine. Kot najučinkovitejšo topilo s katerim pridobljen ekstrakt daje najvišjo antioksidativno aktivnost se je izkazal 100 % etanol. Koncentracije vsebnosti skupnih fenolov in proantocianidinov smo podali na gram ekstrakta kot tudi na gram materiala.
Lucerna vsebuje zraven antioksidativnih komponent tudi vitamin D. Ker je vitamin D maščobo-topna komponenta, smo kot topilo za ekstrakcijo uporabili heksan in superkritični fluid (CO2). Vitamin D se nahaja v naravi v zelo nizkih koncentracijah, zato smo morali uporabiti primerne analizne metode s katerimi lahko detektiramo komponente tudi v ng. Analizo vitamina D smo zato opravili z LC-MS (MS) analizno tehniko. Rezultati analiz so pokazali prisotnost vitamina D2, katerega vsebnost je najvišja v ekstraktu pridobljenem s 100 % acetonom in znaša 39,22 ng/ g materiala. Za detektiranje vitamina D je bila potrebna saponifikacija, saj analize ekstraktov brez opravljene saponifikacije dajejo slabe razultate zaradi oteženega detektiranja v tako nizkih koncentracijah.
Keywords: lucerna, ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, proantocianidini, vitamin D
Published in DKUM: 22.09.2014; Views: 2493; Downloads: 230
Full text (7,14 MB) |
15. IZOLACIJA ANTIOKSIDATIVNIH KOMPONENT IZ BOZ PISTACIJEUrška Repnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Za določanje vsebnosti olj v boz pistaciji smo uporabili ekstrakcijo po Soxhletu s topilom heksan in ekstrakcije s superkritičnim fluidom – CO2 pri tlakih od 100 do 300 bar pri temperaturah 35, 45 in 55 °C. Ugotovili smo, da ima pistacija visoko vsebnost olj, in sicer približno 55 %.
S pomočjo konvencionalnih ekstrakcij z različnimi topili (aceton, etanol, 50% aceton, 50 % etanol in destilirana voda) pri sobni temperaturi in pri 40 °C smo določili vsebnost antioksidativnih komponent z UV-metodami za sveže zmleto boz pistacijo in pistacijo po superkritični ekstrakciji pri 200 bar in 35 °C. Dobljenim ekstraktom smo določili vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, taninov in proantocianidinov s spektrofotometričnimi metodami. Raztopinam ekstraktov smo merili absorbance pri valovnih dolžinah glede na zahteve posamezne metode. Na podlagi znanih koncentracij raztopin standardov in pripadajočih absorbanc smo izdelali umeritveno krivuljo, ki je osnova za določitev vsebnosti posameznih antioksidativnih komponent. Vsebnosti smo podali kot miligram (mg) antioksidativne komponente na gram (g) suhega materiala.
Antioksidativno učinkovitost ekstraktov smo določili z uporabo beta-karotenske metode in DPPH metode. Rezultati analiz vsebnosti antioksidativnih komponent so pokazali, da je boz pistacija dober vir antioksidantov, saj jih vsebuje približno 60 %.
Keywords: Boz pistacija, superkritična ekstrakcija s CO2, konvencionalna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, skupni fenoli, skupni flavonoidi, tanini, proantocianidini
Published in DKUM: 13.07.2012; Views: 2947; Downloads: 269
Full text (2,44 MB) |
16. VPLIV TEMPERATURE IN ČAS EKSTRAKCIJE NA VSEBNOST ANTIOKSIDATIVNIH UČINKOVIN IZ IGLAVCEVNuša Kugler, 2011, undergraduate thesis Abstract: Lubje iglavcev vsebuje poleg hidrofilnih polifenolov še lipofilne smole in eterična olja ter netopne snovi, kot so celuloza in lignin. Ker smo dežela bogata z iglastimi gozdovi nas je zanimalo, če so ekstrakti naših iglavcev primerljivi s Piknogenolom, za katerega se ve, da je iz obmorskega bora. Piknogenol je sestavljen iz 50 učinkovin, ki delujejo antioksidacijsko. Glavne fenolne spojine v skorji bora so proantocianidini, flavonoidi so prisotni v manjši količini. Piknogenol blagodejno učinkuje na krvožilni sistem, zato ga še posebno priporočajo diabetikom. Blaži tudi težave z vidom, ki nastanejo zaradi retinopatij, in pospeši regeneracijo manjših površinskih poškodb kože.
Tako smo ekstrahirali tri različna lubja iglavcev, zaradi poslovne skrivnosti podjetja so označeni kot vzorec A, B in C. V vzorcih smo določevali vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, proantocianidinov in antioksidacijsko aktivnost.
Najvišjo vsebnost skupnih fenolov, skupnih flavonoidov, proantocianidinov in antioksidacijko aktivnost smo določili v vzorcu A in C. Rezultati kažejo, da smo pri vzorcu A in C dobili največji izkoristek ter vsebnost skupnih fenolov in flavonoidov v ekstrakcijah pri 100°C. Najvišjo vsebnost proantocianidinov in antioksidativno aktivnost pa smo določili v ekstraktih dobljenih pri temperaturi 80°C.
Keywords: Ekstrakcija, lubje iglavcev, fenolne spojine, flavonoidi, proantocianidini, antioksidativna aktivnost.
Published in DKUM: 05.01.2012; Views: 3088; Downloads: 317
Full text (2,25 MB) |
17. SEPARACIJA BIOAKTIVNIH KOMPONENT IZ BRUSNICMojca Peklar, 2009, undergraduate thesis Abstract: S pomočjo konvencionalne ekstrakcije in superkritične ekstrakcije s CO2 posušenih plodov brusnic smo pripravili ekstrakte v katerih smo določili vsebnost nekaterih fenolnih spojin. Pri konvencionalni ekstrakciji smo kot topilo uporabili 60 % raztopino acetona in 35 % raztopino etanola. Ekstrakcije smo izvajali pri temperaturi 22 °C in pri temperaturi 40 °C v dveh stopnjah. V pripravljenih ekstraktih smo določali koncentracije celokupnih monomernih antocianinov, celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov, proantocianidinov in taninov s spektrofotometričnimi metodami. Merili smo jim absorbanco pri različnih valovnih dolžinah in na podlagi dobljenih umeritvenih krivulj izračunali koncentracije. Rezultate smo podali na gram ekstrakta in na gram materiala. Prav tako smo spremljali kinetiko ekstrakcije, tako da smo med postopkom ekstrakcije jemali vzorce v različnih časovnih intervalih in spremljali spreminjanje koncentracije v odvisnosti od časa.
Keywords: Konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija s CO2, brusnica, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, celokupni antocianini, tanini, proantocianidini, kinetika ekstrakcije
Published in DKUM: 22.12.2009; Views: 4025; Downloads: 510
Full text (6,10 MB) |
18. |
