| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Proaktivni krizni management: transformacijski pristop, krizna pripravljenost in nove priložnosti
Nuša Širovnik, 2020, master's thesis

Abstract: Podjetja morajo biti vedno pripravljena na nenadne zunanje dogodke, ki bi lahko pretresli njihovo ustaljeno delovanje in ogrozili njihove cilje ali v najhujših primerih celo njihov obstoj. Na nastanek takšnih dogodkov podjetja ne morejo vplivati, lahko pa z ustreznim odzivom preprečijo nastanek neobvladljive akutne krize in večje škode. Sicer so takšni dogodki pogosto samo povod za izbruh krize, pravi vzroki za njen nastanek pa se največkrat skrivajo ravno v podjetju samem. Okolje, v katerem delujejo slovenska podjetja, je relativno stabilno. Primerljiva ameriška podjetja se, na primer, veliko pogosteje soočajo s posledicami orkanov, požarov, terorističnih napadov in drugih nenadnih dogodkov ali neravnih nesreč. V takšnem okolju je tudi proaktivnemu kriznemu managementu namenjeno več pozornosti kot pri nas. Vsekakor pa krizne pripravljenosti in kriznega managementa tudi v Sloveniji ne bi smeli postavljati na stranski tir. Magistrske naloge smo se lotili z namenom, da preverimo, kako so se slovenska podjetja odzvala na krizo, ki jo je v pomladnih mesecih povzročila pandemija virusa Covid-19 in opozorimo na velik pomen proaktivnega pristopa pri soočanju s krizo. Izvedli smo empirično raziskavo in ugotavljali, kako je šest slovenskih podjetij prilagodilo svoje poslovanje v tednih, ko je bila pri nas razglašena epidemija. Zraven njihovega odziva na krizo nas je zanimalo tudi, ali so v krizi našli nove priložnosti. Ugotovili smo, da so v podjetjih, kljub relativno nizki stopnji splošne krizne pripravljenosti, s svojimi odzivi relativno zadovoljni. Občutljivost na krizo podjetja pripisujejo predvsem dejavnosti, s katero se ukvarjajo, velik pomen pa se pripisuje tudi vpletenosti države, ki nosi velik del finančnega bremena krize. V raziskavi tudi ugotavljamo, da podjetja poskušajo izboljšati svojo krizno pripravljenost in odpornost z različnimi metodami; od manjših operativnih prilagoditev do korenitih strateških sprememb. V tem pomenu govorimo tudi o raznolikih priložnostih, ki so jih podjetja našla v nestabilnih kriznih razmerah. Vsekakor obstaja prostor za nadaljnjo raziskovanje in izboljšave. V raziskavo bi lahko vključili kvantitativne podatke in čez čas preverjali, ali je bil odziv podjetij dolgoročno uspešen. Še posebej zato, ker se do nastanka te magistrske naloge, nista zaključili niti zdravstvena kriza niti gospodarska kriza, ki je nastala kot posledica pandemije Covid-19. Pri podjetjih, ki so v krizi našla nove priložnosti, bi lahko čez čas preverili tudi, ali so le−te uspeli pretvoriti v oprijemljive poslovne rezultate. Osredotočili bi se lahko v eno panogo ali podjetje in jo preučili veliko bolj detajlno. Možnosti je ogromno, hkrati pa lahko z gotovostjo trdimo, da bo v duhu aktualnih dogodkov zanimanje za proaktivni krizni management, tako v akademski kot tudi v poslovni sferi, še naprej raslo.
Keywords: kriza, proaktivni krizni management, odpornost, transformacijski krizni management, priložnosti v krizi.
Published in DKUM: 04.05.2021; Views: 1341; Downloads: 163
.pdf Full text (1,58 MB)

2.
VLOGA KRIZNEGA MANAGEMENTA
Anže Brumen, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Da se soočimo s krizo, moramo dobro poznati za kakšno krizo gre, kaj so simptomi in kaj vzroki. Velik pomen kriznega managementa imajo aktivnosti preprečevanja krize. To so aktivnosti, ki zajemajo oblikovanje krizne skupine, analize stanja podjetja in nagnjenosti h krizi ter druge akcije. V času krize je pomembna klima, ki vlada v podjetju. Le-ta je lahko negativno nastrojena, kar reševanje le še otežuje, ali pa je ravno obratno, zaradi česar imajo tako management kot tudi zaposleni v podjetju še en razlog več, da se zavzamejo za čim hitrejše in čim bolj učinkovito doseganje cilja, s čimer mislimo izhod podjetja iz krize. Krizna skupina mora v času krize hitro in učinkovito sprejemati odločitve. Potreba po informacijah drastično naraste, vendar potrebujemo samo koristne informacije. Nujno je, da tok informacij centraliziramo, kar pomeni, da vhodne in izhodne informacije obdeluje ena oseba ali majhna skupina ljudi. Prepogosto se tudi zgodi, da podjetje zabrede tako globoko, da ni druge rešitve kot stečaj podjetja. Vendarle pa so še drugi možni izhodi iz krize. Dolgoročni in zahtevni, a uspešni strategiji sta reinženiring in, najbolj zahtevna, spreminjanje kulture podjetja. Veliko vlogo v času krize odigrajo mediji in odnosi z javnostmi. Že v pripravah na krizo moramo dobro opredeliti, kdo bo odgovoren za stike z javnostmi. Ko se podjetje reši krize, še to ne pomeni, da lahko zdaj »zaspi« in posluje dalje na lovorikah, ampak mora dodobra analizirati situacijo, v kateri se je nahajalo.
Keywords: kriza, krizni management, krizni plan, team kriznega managementa, deležniki, proaktivni krizni management, reaktivni krizni management
Published in DKUM: 16.07.2010; Views: 2316; Downloads: 333
.pdf Full text (572,86 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica