Search the digital library catalog

Abstract: Spoznavna prožnost omogoča učencem prilagajanje nalogam in reševanje problemov, njen razvoj pa je tesno povezan z razvojem možganov in podporo okolja. V magistrskem delu smo preučili učiteljeve zaznave in strategije spodbujanja spoznavne prožnosti učencev na razredni stopnji. Raziskava, ki je vključevala 190 učiteljev razrednega pouka, je pokazala, da učitelji na prehodu najbolje poznajo izraz "spoznavna prožnost", medtem ko so izkušeni učitelji s tem izrazom seznanjeni v manjši meri. Razlike v poznavanju se niso pokazale kot značilne. Značilne razlike med učenci so se pokazale na področju težav pri prekinitvi dejavnosti in preusmeritvi, pri čemer učitelji opažajo več težav pri mlajših učencih (1., 2. in 3. razred). Izkušeni učitelji pogosteje kot učitelji začetniki poročajo o uporabi strategij, kot sta omogočanje dodatnega časa za naloge ter skupno analiziranje uspešnosti naloge in možnosti za izboljšave. Prav tako učitelji višjih razredov značilno pogosteje uporabljajo strategije za spodbujanje spoznavne prožnosti, kot je vpeljevanje sodobnih pristopov poučevanja. Učitelji začetniki pogosteje poročajo o težavah pri vzpostavljanju odnosa z novimi učenci ali sodelavci, medtem ko učitelji na prehodu pogosteje zaznavajo težave, povezane z vedenji učencev ali sodelavcev, ki odstopajo od pričakovanj. V raziskavi nismo potrdili statistično značilnih razlik v spoznavni prožnosti glede na spol učiteljev.
Keywords: izvršilne funkcije, spoznavna prožnost, učitelji, učenci, strategije spodbujanja
Published in DKUM: 23.07.2025; Views: 0; Downloads: 32
Full text (3,08 MB)

Abstract: Pandemija covida-19 je močno zaznamovala duševno zdravje študentov, ki so se soočali s povečanim stresom, osamljenostjo in negotovostjo glede prihodnosti. Magistrsko delo preučuje odnose med psihološko prožnostjo, izgorelostjo (izčrpanostjo), strategijami uravnavanja čustev, optimizmom in izidi duševnega zdravja med študentsko populacijo v času zdravstvene krize. V raziskavi je sodelovalo 189 študentov, ki so bili spremljani v treh zaporednih tednih. Namen je bil ugotoviti, kako psihološka prožnost in izčrpanost napovedujeta uporabo kognitivnega prevrednotenja, socialnega deljenja ter optimizem in kako so te spremenljivke povezane z zaznanim stresom, pozitivnim in negativnim afektom ter občutkom nadzora. Izvedeno je bilo modeliranje strukturnih enačb, ki je omogočilo preučevanje kompleksnih odnosov med spremenljivkami. Rezultati so pokazali, da je psihološka prožnost pozitivno povezana s kognitivnim prevrednotenjem in optimizmom, optimizem pa mediira odnos med prožnostjo in občutkom nadzora. Poleg tega optimizem mediira odnos izčrpanosti z zaznanim občutkom nadzora. Kognitivno prevrednotenje nepričakovano napoveduje višje ravni zaznanega stresa zaradi pandemije, medtem ko socialno deljenje ni imelo statistično pomembnih učinkov na izide duševnega zdravja. Raziskava ponuja vpogled v mehanizme ohranjanja duševnega zdravja v zdravstvenih krizah in poudarja pomen prožnosti, izčrpanosti, optimizma in občutka kontrole. Za boljše razumevanje teh dejavnikov in njihove medsebojne povezanosti so potrebne dodatne raziskave v obliki nadgrajenih replikacij naše raziskave.
Keywords: psihološka prožnost, izčrpanost, optimizem, občutek kontrole, zdravstvena kriza
Published in DKUM: 28.11.2024; Views: 0; Downloads: 202
Full text (2,01 MB)

Abstract: S stresom se vsak posameznik vsakodnevno sooča. Stres lahko opredelimo kot specifično zahtevo okolja, ki v posamezniku sproži specifičen odziv telesa. Vsak posameznik različno zaznava stresne zahteve iz okolja in se z njimi različno spoprijema. Uspešnost spoprijemanja s stresnimi situacijami je odvisna tudi od posameznikove osebnostne prožnosti. V diplomski nalogi sem ugotavljal, koliko stresa doživljajo, kateri so najpomembnejši stresorji, na kakšen način se z njim spoprijemajo športniki in kakšna je njihova samoocena osebnostne prožnosti. V raziskavo je bilo vključenih 116 športnikov v starosti od 14 let dalje, od tega 66 moških in 50 žensk, ki udeleženi v tekmovalnem športu. Rezultati so pokazali, da je med vključenimi športniki stres v vsakodnevnem življenju prisoten. Športnice na vseh postavkah zaznavajo več stresa kot njihovi moški vrstniki. Kot najpogostejše dejavnike stresa športniki navajajo šolske obveznosti, rezultate na tekmovanju in treninge, kot najmanj pogoste pa odnose v družini. Mladostnikom visoko stopnjo stresa predstavlja usklajevanje šolskih in športnih obveznosti, odraslim športnikom pa finančne skrbi. Športniki glede na samooceno uporabljajo različne strategije spoprijemanja s stresnimi situacijami, pri čemer odrasli in vrhunski športniki uporabljajo več uspešnejših strategij kot mlajši športniki. Najpogosteje uporabljene strategije pri športnikih so aktivno spoprijemanje, načrtovanje in sprejemanje, pri članih tudi strategija pozitivnega preoblikovanja. Športniki ocenjujejo, da imajo dobro razvite sposobnosti za uspešno reševanje zahtevnih situacij. Rezultati kažejo, da imajo odrasli športniki višje izražene psihološke faktorje osebnostne prožnosti, ki jim pomagajo pri učinkovitejšemu spoprijemanju s stresnimi zahtevami v tekmovalnih situacijah, kot njihovi mlajši kolegi. Rezultati potrjujejo, da so starejši športniki visoko motivirani in predani, izraženo imajo določeno stopnjo fokusa in kontrole ter samozavest, kar jim omogoča uspešno soočanje z zahtevnimi stresnimi situacijami.
Keywords: stres, športnik, mladostnik, soočanje s stresom, osebnostna prožnost
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 992; Downloads: 286
Full text (2,75 MB)

Abstract: Cilj zaključnega dela je preveriti ustreznost uporabe aktivnih elementov omrežja in storitev prožnosti energije uporabnikov omrežja za zagotavljanje ustreznih napetostnih profilov in preprečevanje preobremenitev v distribucijskih omrežjih. Za izbrano distribucijsko omrežje, za katerega smo imeli podane rezultate meritev, smo izvedli izračune pretokov energije z metodo BFS (Backward Forward Sweep). Omejili smo se na upoštevanje tehničnih kriterijev za sprejemljivost rešitev, ki zagotovijo ustrezen napetostni profil in preprečujejo preobremenitve elementov omrežja v najtežjih obratovalnih pogojih.
Keywords: napetostni profil, distribucijsko omrežje, izračun pretokov energije, aktivni elementi, prožnost energije
Published in DKUM: 24.05.2021; Views: 1207; Downloads: 165
Full text (1,99 MB)

Abstract: V magistrski nalogi sem proučeval institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev. V obdobju po nastopu gospodarske in ekonomske krize v letu 2008 so podjetja prešla skozi razgibano obdobje preoblikovanj in reorganizacij. Znaten upad prihodkov, ki je v veliki meri posledica nepripravljenosti podjetij na vstop v krizno obdobje, je pripeljal do obsežnejšega odpuščanja zaposlenih tudi v slovenskem prostoru. Strošek dela je namreč eden izmed ključnih in najpomembnejših stroškov, ki nastajajo v okviru delovanja podjetja. V nalogi sem proučeval možnosti optimiranja stroškov dela in predvsem analiziral, na kakšen način to počnejo v nekaterih drugih evropskih državah ter kakšne ukrepe lahko izvede delodajalec in zakonodajalec, da bi v čim večji meri zaustavil masovno odpuščanje. Osrednji del magistrske naloge je bil proučiti ureditev kolektivnih odpustov v Republiki Sloveniji in ureditev primerjati z nekaterimi evropskimi državami. Zanimala me je predvsem razlika med individualnim odpustom iz poslovnega razloga in kolektivnim odpustom večjega števila zaposlenih. Proučil sem, kateri so koraki, ki jih mora delodajalec izvesti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu zaposlenih in še zlasti, kakšne so pasti, na katere mora paziti delodajalec v postopku odpuščanja iz poslovnih razlogov. Sodna praksa je tudi na področju kolektivnih odpustov doživela spremembe, ki sem jih analiziral. Zanimalo me je, kakšne so bile v tej zvezi spremembe delovnopravne zakonodaje ob zadnji reformi trga dela v letu 2013, predvsem pa, ali obstaja korelacija oziroma vzročna zveza med številom odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga in številom vloženih tožb iz naslova nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ter kakšno je gibanje števila tožb po letu 2014, ko je bil sprejet ZDR-1. Zakon o delovnih razmerjih je v slovenski delovnopravni prostor prinesel veliko mero fleksibilnosti in varne prožnosti. Pritisk gospodarske krize, ki se je izkazoval zlasti skozi veliko brezposelnost in togost ali rigidno urejenost nekaterih institutov v delovnopravnem okviru, sta omogočila pogoje za spremembo Zakona o delovnih razmerjih. Proučil sem institute, ki delodajalcu omogočajo večjo fleksibilnost in ki so bili v veliki meri sprejeti za zajezitev skokovite in nenadzorovane rasti brezposelnosti ter masovnega odpuščanja. Menim, da je za presojo delovanja trga dela ključno pravilno razmerje med fleksibilnostjo in varno prožnostjo, ko so torej delodajalcu na voljo instrumenti in delovnopravni okvir, ki mu omogoča optimizacijo stroškov dela, ter na drugi strani socialna in pravna varnost delavca, ko je delavcu zagotovljen pričakovan standard varnosti v delovnem razmerju z delodajalcem. Proučil sem, kako sta se na krizo odzvali sosednji državi Republika Avstrija in Republika Hrvaška ter kateri so bili ključni ukrepi, ki sta jih državi sprejeli v okviru delovnopravnega področja. Zanimiv je še zlasti časovni pogled sprejemanja protikriznih ukrepov v primerjanih državah ter način sodelovanja vseh udeleženih strani v postopku sprejemanja reform, pri čemer mislim tako na predstavnike delavcev kot predstavnike delodajalcev. Velik del ukrepov, ki jih je v slovenskem prostoru še mogoče izvesti, spada zlasti na davčno področje, pri čemer sem v nalogi izpostavil obdavčitev dohodka. Analiziral sem primerjani državi in prišel do presenetljivih ugotovitev. Slovenija ima dejansko izrazito pretirano obdavčitev stroškov dela.
Keywords: kolektivno odpuščanje, downsizing, sodna praksa, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, fleksibilnost, varna prožnost, program razreševanja presežnih delavcev, obdavčitev stroškov dela
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2881; Downloads: 261
Full text (2,32 MB)