Search the digital library catalog

Abstract: Multipla skleroza je kronično, vnetno, domnevno avtoimunsko obolenje, z zelo heterogeno simptomatiko, odvisno od velikosti in lokacije lezij v osrednjem živčevju. Simptomi obsegajo motorične, senzorične in kognitivne funkcije in imajo vpliv na funkcioniranje ter kakovost življenja. Za ustrezno izbiro, vrednotenje terapevtskih postopkov in spremljanje bolnika sta ključni objektivna in subjektivna ocena njegovega stanja, ki zagotovita strokovno in stroškovno najprimernejši potek zdravljenja. Namen raziskave je ugotoviti povezavo med stopnjo nevrološke prizadetosti, funkcionalnimi testi, kakovostjo življenja in utrujenostjo, glede na obliko, trajanje bolezni, spol in starost. Metodologija raziskovanja: presečna študija je potekala od aprila do decembra 2015. V raziskavo je bil vključen priložnostno izbrani raziskovalni vzorec 258 bolnikov z multiplo sklerozo (MS), zdravljenih v nevrološki ambulanti ali na Oddelku za nevrološke bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Od teh je bilo 192 (75 %) žensk in 66 (25 %) moških, s povprečno starostjo 48,5 leta (razpon od 21 do 84 let). Povprečno trajanje bolezni od postavitve diagnoze je bilo 12,52 leta (razpon od 0 do 56 let). Vključeni so bili bolniki z različnimi oblikami bolezni, in sicer 168 (65,1 %) z recidivno-remitentno obliko MS (RRMS), 29 (11,2 %) z benigno MS, 50 (19,4 %) s sekundarno progresivno obliko MS (SPMS) in 11 (4,3 %) s primarno progresivno obliko MS (PPMS). Imunomodulatorno terapijo (IMT) jih je prejemalo 134 (51,9 %). Z uporabo vprašalnikov smo dobili osnovne demografske podatke (spol, starost, oblika, čas trajanja bolezni in IMT). S standardiziranimi merilnimi instrumenti smo ocenili stopnjo nevrološke prizadetosti (angl. Expanded Disability Status Scale – EDSS), funkcionalno prizadetost (angl. Multiple Sclerosis Functional Composite – MSFC), ravnotežje (Bergova lestvica, angl. Berg Balance Scale  BBS), vpliv utrujenosti (angl. Modified Fatigue Impact Scale  MFIS) in z zdravjem povezano kakovost življenja po EQ-VAS. Rezultati raziskave: Med posameznimi oblikami bolezni smo ugotovili statistično značilno razliko na testih: BBS (p < 0,001), 9 HPT (p < 0,001), T25-FW (p < 0,001), PASAT-3 (p = 0,001), EDSS (p < 0,001) in v stopnji zadovoljstva, izraženi v EQ-VAS (p < 0,001). Statistično pomembno povezavo smo ugotovili med EQ-VAS in MFIS (p < 0,001), EDSS (p < 0,01), BBS (p < 0,01), trajanjem bolezni (p < 0,01) ter posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Ugotovili smo statistično pomembno povezavo med EDSS in MFIS (p < 0,01), BBS (p < 0,05) in posameznimi komponentami MSFC ((T25-FW (p < 0,01), 9-HPT (p < 0,01) in PASAT-3 (p < 0,01)). Najvišjo prediktivno moč pri napovedovanju stopnje nevrološke prizadetosti EDSS ima test MSFC. Najboljši napovedniki kakovosti življenja pri bolnikih z MS so dobljeni rezultati na testih EDSS, MFIS in 9-HPT. Sklep: za strokovno in ekonomsko najbolj utemeljen način ocene nevrološke prizadetosti bolnikov z MS se je pokazala kombinirana uporaba instrumentov MSFC in MFIS.
Keywords: multipla skleroza, nevrološka prizadetost EDSS, funkcionalni testi, ocena kakovosti življenja, ocena utrujenosti.
Published in DKUM: 27.09.2016; Views: 3300; Downloads: 574
Full text (2,64 MB)

Abstract: Diplomsko delo obravnava kvaliteto življenja invalidnih otrok in mladostnikov ter zaposlenih v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine (v nadaljevanju ZUIM) v Kamniku. Kvaliteta življenja postaja v zadnjem stoletju tema, ki ji v razvitem svetu posvečamo vse več pozornosti. Kvaliteta življenja je preučevanje družbene blaginje in opredeljuje notranje in zunanje doživljanje in ocenjevanje lastnega življenja. Sestavljena je iz različnih elementov, kot so: blaginja, svoboda, identiteta, socialna varnost, kultura, izobraževanje, zaposlovanje, družbeni odnosi, družbeno in politično življenje, zasebnost, in tako dalje. Kako posameznik ali družba ocenjuje ali vrednoti kvaliteto življenja (svojo ali družbeno), je odvisno od tega, kako so zadovoljeni in izpolnjeni dejavniki, pogoji in okoliščine (notranji in zunanji), ki vplivajo na življenje posameznika ali družbe. Invalidi imajo zaradi majhne sposobnosti in spretnosti, da zagovarjajo sami sebe, za doseganje svoje samouresničitve bistveno manj možnosti kot ostali ljudje. Zato še toliko bolj potrebujejo različne zagovornike svojih interesov, obstoja in samopotrditve in to ne samo staršev, državnih institucij in strokovnih služb, marveč tudi ljudi iz okolja, v katerem živijo, zlasti poznanih, vplivnih in spoštovanih. Zaradi vsakdanjih obremenitev in stresnih situacij je kvaliteta življenja na nižjem nivoju. Ker je od kvalitete delovnega življenja zaposlenih odvisno naše celotno življenje in tudi življenje invalidov, se je potrebno potruditi, da je njihova kvaliteta na visokem nivoju in da v delovnem okolju ni nezadovoljstva.
Keywords: kvaliteta življenja, invalidni otrok in mladostnik, zaposlena oseba, Zavod za usposabljanje invalidne mladine, zadovoljstvo, prizadetost
Published in DKUM: 03.06.2009; Views: 3206; Downloads: 309
Full text (870,69 KB)