Search the digital library catalog

Abstract: S tem ko sta se s splošno in profesionalno digitalizacijo modernega življenja izjemno povečala količina in pomen digitalnih dokazov, se je ustrezno povečal pomen in pogostost preiskav elektronskih naprav v kazenskem postopku. Preiskava elektronskih naprav je v slovenski zakonodaji urejena v 219.a členu Zakona o kazenskem postopku in ureja preiskavo elektronskih z njimi povezanih naprav, nosilcev podatkov in preko omrežja povezanih in dosegljivih informacijskih sistemov, kjer so shranjeni podatki. Kritična lastnost vseh treh vrst naprav je njihova sposobnost shranjevanja podatkov v digitalni obliki. Pomembno oviro preiskavi teh naprav predstavlja moderna enkripcija, ki onemogoča dostop do njihove podatkovne vsebine, brez ustreznega šifrirnega gesla. Preiskava elektronske naprave posega v uporabnikovo pravico do komunikacijske zasebnosti, določene v 37. členu Ustave Republike Slovenije. Za zadovoljitev ustavnih pogojev in pogojev 219.a člena Zakona o kazenskem postopku mora preiskava temeljiti na ustreznem pravnem temelju, namreč uporabnikovi privolitvi, odredbi sodišča ali ustni odredbi preiskovalnega sodnika. 219.a člen ZKP poleg pogojev in okvirnega poteka preiskave elektronskih naprav v 6. odstavku določa dolžnosti imetnikov oziroma uporabnikov naprav in sankcijo, če teh dolžnosti ne izpolnijo. Omenjene dolžnosti so omogočiti dostop do elektronske naprave, predložitev šifrirnih ključev in predložitev pojasnil o uporabi naprave. Za neizpolnitev določenih obveznosti ne morejo biti kaznovani osumljenec, obdolženec, oseba, ki ne sme biti zaslišana kot priča, ali oseba, ki se lahko odreče pričevanju. Po zasegu naprave in pred njeno preiskavo je treba opraviti vmesni postopek zavarovanja podatkovne vsebine elektronske naprave. Ta se lahko zavaruje tako, da se ustvari istovetna kopija elektronskih podatkov, da se ustvari istovetna kopija celotnega nosilca podatkov ali tako, da se naprava zapečati. Postopek zavarovanja ne služi zgolj zagotovitvi integritete preiskovanih podatkov, temveč je edini del preiskave elektronske naprave v širšem smislu, pri katerem sta lahko prisotna uporabnik naprave in njegov zagovornik. Preiskavo elektronske naprave opravi strokovno usposobljena oseba in o preiskavi ustvari zapisnik. Preiskava je vsebinsko omejena na iskano vsebino, določeno v odredbi o preiskavi. V primeru, da je preiskava opravljena brez ustrezne pravne podlage ali v nasprotju z odredbo, morajo dokazi, pridobljeni s to preiskavo, biti izključeni. V primeru, da je šifrirno geslo naprave bilo pridobljeno s prisilo v obliki mučenja ali nečloveška in ponižujočega ravnanja, se za legitimacijo dokazov, pridobljenih v tej preiskavi ne more uporabiti doktrina neizbežnega odkritja. Za preiskavo preko omrežja povezanih naprav, morajo te naprave biti v odredbi določene, pri čemer ne ustreza, da so določene zgolj naprave, ki jih je uporabnik uporabil za dostop do njih. Obdolženca pred prisilo predložitve šifrirnih gesel ščiti privilegij zoper samoobtožbo, pri čemer ta zaščita velja enako za šifrirna in biometrična gesla. Obdolženec kljub temu lahko geslo prostovoljno predloži, pri čemer ima lahko sama predložitev zanj obremenilno dokazno vrednost. V kolikor gesla ne predloži, njegovo vzdrževanje pomoči organom pregona ne more služiti kot dokaz njegove krivde. Če obdolženec naklepno predloži nepravilno šifrirno geslo, njegovo ravnanje lahko predstavlja kaznivo dejanje krivega pričanja. Tuje države so z namenom reševanja problema otežene preiskave elektronskih naprav sprejele različne ureditve, med drugim različne stopnje prisile za predložitev šifrirnih gesel in stroge načine regulacije enkripcijskih in enkriptiranih produktov. Pogosta oblika tovrstne regulacije, h kateri stremi tudi Evropska unija je uvedba obveznih s strani proizvajalcev implementiranih »glavnih ključev«, ki organom pregona omogočajo, da zaobidejo enkripcijo in odklenejo enkriptirane naprave, brez uporabe šifrirnih gesel.
Keywords: preiskava digitalnih naprav, kazenski postopek, enkripcija, digitalni dokazi, privilegij zoper samoobtožbo
Published in DKUM: 22.11.2022; Views: 1212; Downloads: 188
Full text (1,32 MB)

Abstract: Hiter razvoj tehnologij prinaša spremembe tudi na področje kazenskega prava. Organi kazenskega pregona se srečujejo z vedno več dokazi v digitalni obliki. Pridobivanje digitalnih dokazov jim ovira uporaba enkripcije. Enkripcija spremeni podatke iz berljive oblike v neberljivo, za dekriptiranje pa je potreben ključ oz. geslo. Pred predajo gesla osebe ščiti privilegij zoper samoobtožbo. Privilegij zoper samoobtožbo je pravica posameznika, da ne priča proti samemu sebi. V diplomski nalogi bomo preverili, kako je privilegij v povezavi z digitalnimi dokazi urejen v Republiki Sloveniji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike. Biometrična enkripcija za ključ uporablja biometrične podatke, kot so prstni odtis, očesna šarenica ipd. Skozi diplomsko nalogo ugotavljamo, ali biometrični podatki uživajo enako zaščito pod privilegijem zoper samoobtožbo. Predstavljena bo Doktrina testimonialne biometrije, ki predstavlja eno izmed možnih rešitev dileme biometrične enkripcije. V povezavi z Doktrino vnaprej določenega zaključka (The Foregone Conclusion Doctrine), bomo ugotavljali kdaj lahko oblast zahteva predajo gesel, biometričnih podatkov, ali dekriptirano vsebino elektronske naprave. Tehnologija neprestano napreduje, storilci kaznivih dejanj pa so eni prvih, ki po njej posežejo. Za učinkovito reševanje kaznivih dejanj, se morajo prilagajati organi kazenskega pregona in zakonodaja.
Keywords: diplomske naloge, digitalni dokazi, privilegij zoper samoobtožbo, enkripcija, biometrična enkripcija
Published in DKUM: 18.09.2020; Views: 1050; Downloads: 83
Full text (963,26 KB)

Abstract: Privilegij zoper samoobtožbo je danes ena izmed temeljnih (ustavnih) človekovih pravic, pa vendarle je njegova zgodovina še vedno zavita v tančico skrivnosti, ki jo poskušam odkriti v uvodnem delu diplomskega dela. V nadaljevanju predstavim pravno ureditev in sodno prakso privilegija v Združenih državah Amerike, pri čemer se osredotočam na Peti in Štirinajsti amandma, pot do Mirande in slavno odločitev iz leta 1966, ki je bila v naslednjih letih ostro kritizirana. Vendar so se organi pregona prilagodili precej hitro, pri tem pa jim je pomagalo tudi Vrhovno sodišče ZDA s svojimi odločitvami, s katerimi je izničilo namene Miranda Sodišča in drastično zožilo Mirando. In ko je ravno kazalo, da bo pokopana, je Dickerson odločil, da še ni čas za slovo: Miranda je ustavno pravilo, globoko ukoreninjeno v ameriško kulturo. Nekaj let kasneje je bil Dickerson pozabljen in je Chavez odprl vrata nasilnim zasliševalskim tehnikam, ko je Sodišče odločilo, da izsiljevanje izjav od osumljenca ne krši privilegija iz Petega amandmaja, razen če se take izjave uporabijo zoper obdolženca na sodišču. Sodišču je s svojimi odločitvami uspelo spodkopati okvir privilegija in Mirande, tako da mora osumljenec spregovoriti, če želi molčati. Molk ni več svet in je lahko ter tudi dejansko je uporabljen zoper obdolženca. V Sloveniji je situacija precej drugačna, čeprav si je naš zakonodajalec za izhodišče zakonske ureditve privilegija zoper samoobtožbo postavil znamenito Mirando. V drugem delu obravnavam položaj osumljenca v policijskem postopku, s poudarkom na dokazni vrednosti izjav, ki jih poda osumljenec. Večina osumljencev se odpove svojim pravicam in jih lahko policija neformalno zaslišuje. Kdo bi mogoče pomislil, da se jim v policijskem okolju slabo godi, vendar jih pred sodiščem čaka hujše zlo. Sodnik, ki bo nanje izvrševal pritiske, da naj se pogajajo s tožilcem in priznajo krivdo, kar je nezakonita, a še vedno tolerirana praksa.
Keywords: privilegij zoper samoobtožbo, pravica do molka, policijsko zaslišanje, priznanje, Miranda, pravica do zagovornika, pogajanje o krivdi, kazenski postopek, ZDA.
Published in DKUM: 20.09.2016; Views: 1850; Downloads: 300
Full text (546,47 KB)

Abstract: Zakon o kazenskem postopku Republike Slovenije je od svojega začetka veljave doživel mnogo sprememb. Pomembni sta bili noveli ZKP-E iz leta 2003 ter ZKP-K iz leta 2012. Novela ZKP-E je uvedla novosti pri podajanju pravnega pouka in razširila domet pravice do molka. Druga pa je v naš pravni sistem vnesla institut, ki izhaja iz anglo-ameriškega sistema - sporazum o priznanju krivde, ki bi naj pomembno vplival na hitrost reševanja kazenskih zadev in uspešnost kazenskih postopkov. Sporazum o priznanju krivde je dogovor med obdolžencem in državnim tožilcem, pod katerimi pogoji bo obdolženec krivdo za kaznivo dejanje iz obtožbe priznal. Sporazum o priznanju krivde tako v prakso prinaša koristi na strani obdolženca, državnega tožilca, sodišča in javnosti. V teoriji pa so se s uvedbo t.i. plea bargaininga odprla številna vprašanja in pod vprašaj so se postavili temeljni postulati pravičnega postopka in temeljne pravice oseb, ki se znajdejo v kazenskem postopku, predvsem pravica do molka in privilegij zoper samoobtožbo.
Keywords: kazenski postopek, adversarni model, inkvizitorni model, državni tožilec, pravice obdolženca, pogajanja o priznanju krivde, priznanje krivde, privilegij zoper samoobtožbo, varstvo ustavnih pravic obdolženca, temeljna načela kazenskega postopka
Published in DKUM: 20.05.2016; Views: 1891; Downloads: 188
Full text (2,06 MB)