Search the digital library catalog

Query:	search in
	search in
	search in
	search in
Work type:	* old and bologna study programme
Language:
Search in:
Options:	Show only hits with full text
	Reset

1 - 2 / 2

Analiza prodaje NLB : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Špela Rezec, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Poudarek v diplomskem delu se nanaša na vprašanje, ali je bila prodaja NLB-ja sploh potrebna, in ali je v času prodaje prišlo do morebitnih nepravilnosti. Problematika se je pričela z ustanovitvijo dveh bank: Nove kreditne banke Maribor in Nove ljubljanske banke. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ustanovila Banko Slovenijo z namenom nadzorovanja nemotenega denarnega toka ter poslovanja na področju financ. Kasneje je NLB šokirala z novico o ideji, da se bo banka privatizirala. Program za privatizacijo je bil začrtan že leta 2001. Ta naj bi doprinesla večjo in boljšo konkurenčnost med državami, povečanje ekonomske uspešnosti in pridobitev prihodka za namen kritja neto stroškov preteklih sanacij bank. V nadaljevanju se osredotočamo na vlogo banke v gospodarstvu, saj kot kreditna institucija opravlja storitve in ima dovoljenje, da lahko posluje z dajanjem kreditov in depozitov. Evropska komisija je leta 2012 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanj, saj so ugotovili, da je v Sloveniji čezmejni obstoj makroekonomskega ravnotežja. Kasneje je Slovenija Bruslju predložila Nacionalni reformni program 2013–2014 in Program stabilnosti za obdobje 2012–2016. Banka se je bila primorana dokapitalizirati, saj so na podlagi pregleda kakovostnih sredstev (AQR) v banki ugotovili negativni kapital, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo stečaj banke. Dokapitalizacija se je izvedla leta 2013 – po tem, ko je Evropska komisija izdala odločbe o državnih pomočeh. V letu 2010 se je v Sloveniji zgodila finančna afera imenovana Farrokh, ki smo jo v tem delu podrobneje analizirali. Cilj privatizacije, dokapitalizacije in prodaje banke je ključni dejavnik k prispevanju povečanja konkurenčnosti na trgu, učinkovitosti poslovanja bančnega sistema kot celote ter za zdravo okolje, kjer bi prebivalcem nudili sodobne storitve.
Keywords: banke, pranje denarja, Nova ljubljanska banka (NLB), privatizacija bank, dokapitalizacija, prodaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.02.2024; Views: 503; Downloads: 106
Full text (1,30 MB)

PRIMERJAVA BANČNEGA SISTEMA SLOVENIJE IN MADŽARSKE
Žiga Tratenšek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi primerjamo bančna sektorja Slovenije in Madžarske po zaključku reforme bančnega sektorja. Madžarska je izvedla popolno privatizacijo bančnega sistema takoj po končanem procesu sanacije, medtem ko Slovenija s privatizacijo odlaša še 20 let po tranziciji. Ugotovili smo, da sta oba bančna sistema dobro delovala v času konjunkture, dosegala sta velike donose in zadovoljevala potrebe gospodarstva in prebivalstva po denarju. Po začetku globalne finančne krize v letu 2008 so se pokazale slabosti posameznih bančnih sektorjev. Medtem ko se madžarski bančni sektor sooča z velikimi odpisi zaradi devalvacije domače valute, je slovenski bančni sektor, zlasti državne banke, prizadelo hitro naraščanje posojil, ki so bila izdana pod spornimi pogoji ob neustreznem zavarovanju. Po primerjavi vseh kazalcev smo ugotovili, da se je madžarski bančni sektor kljub velikim valutnim nihanjem izkazal za bolj odpornega in bolj učinkovitega, medtem ko slovenski bančni sektor zaradi državnega lastništva še vedno ne posluje po ekonomskih načelih in je podvržen vplivom domače politike. Madžarski bančni sektor je tako kljub spornim ukrepom madžarske vlade izkazal višje donose oziroma manjše izgube iz poslovanja, višjo kapitalsko ustreznost ter boljšo strukturo bilanc.
Keywords: bančni sistem, sanacija bank, privatizacija bank, Madžarska, Slovenija
Published in DKUM: 20.12.2012; Views: 1403; Downloads: 199
Full text (720,00 KB)

Search done in 0.08 sec.