| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 38
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Vojaška privatizacija in Slovenija
Erik Kopač, Maj Fritz, Maja Garb, 2014, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Avtorji v prispevku proučujejo fenomen privatizacije vojaške dejavnosti in oddajanje storitev na vojaškem področju zasebnim izvajalcem v svetu in v Sloveniji. Metode: V ta namen so uporabljene ključne kvalitativne metode, kot so analiza primarnih in sekundarnih virov, deskriptivna metoda, analiza vsebin ter študije praktičnih primerov. Ugotovitve: V svetu zasebna vojaška in varnostna podjetja vse bolj prevzemajo vojaške naloge, kot so usposabljanje, obveščevalna in varnostna zagotovitev, logistična podpora in deli inženirske zagotovitve (razminiranje), ter s tem omogočajo oboroženim silam, da se ukvarjajo s ključnimi nalogami bojevanja. Čeprav nekatera zasebna vojaška podjetja kažejo vedno večjo željo za sodelovanje v bojnih operacijah, pa trenutno še ni velikih potreb po tovrstnih storitvah. Ni dvoma, da bo v Sloveniji, podobno kot je že v številnih drugih državah, kmalu dozorela in zaživela primerna ideja oz. pobuda za prodor zasebnega kapitala na področje nacionalne obrambe. Zato, da bo res uspešna bo treba pred tem izdelati strokovno neodvisno stroškovno analizo, kaj se znotraj Slovenske vojske splača zadržati in kaj oddati, ter analizo ponudbe, ki bo proučila kvaliteto in koristi zasebnega interesa na drugi strani. Temu pa bi morala hkrati slediti tudi politična volja, da omogoči potrebne spremembe in dopolnitve naše zakonodaje na tem področju. Omejitve/uporabnost raziskave V teoretičnem delu se analiza omejuje predvsem na ekonomske vidike vojaške privatizacije na sploh. Po drugi strani pa se naša empirična analiza omejuje na pravni in izkustveni vidik vojaške privatizacije v Sloveniji, zato ostaja odprto vprašanje stroškovne smotrnosti in učinkovitosti tovrstnega početja pri nas. Praktična uporabnost: Prispevek podaja pregled nad procesom vojaške privatizacije na sploh. Z analizo zakonodaje in študij primerov pa nakazuje, kaj vse je v Sloveniji še treba narediti, da bodo tudi pri nas nastale in obstale različne vrste zasebnih vojaških podjetij. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek celovito proučuje pojav privatizacije vojaške dejavnosti in oddajanje storitev na vojaškem področju zunanjim izvajalcem v svetu. Hkrati poskuša podati nekoliko drugačno klasifikacijo različnih vrst dejavnosti, ki so podvržene vojaški privatizaciji. Ta tako poleg zunanjega oddajanja storitev nacionalnih oboroženih sil vključuje tudi zunanje oddajanje storitev v mednarodnih (varnostnih) organizacijah. Prispevek, kot eden prvih, proučuje tudi pravne in izkustvene možnosti ter ovire za ustanovitev zasebnega vojaškega podjetja v Sloveniji.
Keywords: vojaška privatizacija, zunanje oddajanje storitev na vojaškem področju, zasebna vojaška podjetja
Published: 12.05.2020; Views: 353; Downloads: 18
.pdf Full text (407,68 KB)
This document has many files! More...

2.
Policijska dejavnost v Sloveniji
Maja Modic, Branko Lobnikar, Miha Dvojmoč, 2014, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je prikaz razvoja policijske dejavnosti v Sloveniji z vidika analize procesov transformacije skozi čas, s poudarkom na sodobnih trendih pluralizacije in privatizacije policijske dejavnosti po svetu in pri nas. Metode: Za namene pregleda razvoja policijske dejavnosti v Sloveniji skozi čas in trenutnega stanja so analizirani domači in tuji viri ter zakonodaja. Ugotovitve: Glavni izzivi sodobne policijske dejavnosti v Sloveniji ostajajo sodelovanje med različnimi akterji pluralne policijske družine, poenotenje standardov na področju pooblastil predstavnikov organizacij s področja policijske dejavnosti in vprašanje nadzora nad delovanjem analiziranih organizacij. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja pregled razvoja institucij pluralne policijske družine v Sloveniji, identificira procese transformacije, pluralizacije in privatizacije policijske dejavnosti, izpostavlja sodobne izzive na področju policijske dejavnosti in opozarja na potrebnost ustreznih prilagoditev v odgovor na opisane trende razvoja v Sloveniji.
Keywords: policijska dejavnost, transformacija, pluralizacija, privatizacija, Slovenija
Published: 29.04.2020; Views: 171; Downloads: 28
.pdf Full text (533,19 KB)
This document has many files! More...

3.
Odnos do zasebnega upravljanja kulturno dediščinskih spomenikov na primeru Lipice
Sara Strah, 2019, master's thesis

Abstract: Pri vzpostavitvi konkurenčnih prednosti destinacije igra ključno vlogo več dejavnikov. Najpomembnejša dejavnika pa sta prav gotovo dediščina destinacije in njeni lastniki. Lastniki so s svojim znanjem, delom in finančnimi sredstvi odgovorni za stanje kulturnih in naravnih spomenikov destinacije. Destinacija pa lahko na podlagi dobro razvite dediščine pripomore h gospodarski in družbeni rasti območja. Zaključno delo temelji na predstavitvi rezultatov empirične raziskave, ki smo jih pridobili z analizo dejstev in stališč o privatizaciji slovenske kulturne in naravne dediščine ter kulturno dediščinskih vrednot. Teoretični del obsega predstavitev splošnih pojmov in dejstev o privatizaciji, zasebnem in javnem lastništvu, prehodu Slovenije iz socialističnega v kapitalistični sistem ter privatizaciji znotraj turistične dejavnosti. V tem delu je predstavljeno tudi delovanje Kobilarne Lipica in problematika njene privatizacije ter primerjava z najstarejšo zasebno avstrijsko Kobilarno Stanglwirt. V empiričnem delu smo na primeru Kobilarne Lipica raziskovali stališča do zasebnega lastninjenja v slovenskem turizmu in mnenja prebivalcev Posavja o zasebnem lastništvu v povezavi s kulturno in naravno dediščino.
Keywords: privatizacija, kulturna dediščina, Kobilarna Lipica, javno, zasebno, lastništvo
Published: 17.04.2019; Views: 540; Downloads: 64
.pdf Full text (2,22 MB)

4.
Kriminaliteta zoper vodo - pregled tujih študij
Simona Sehur, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Voda, spojina brez katere ne bi bilo življenja, je danes ogrožena zaradi negativnih posegov vanjo (spreminjanje njenih bioloških, fizikalnih in kemijskih lastnosti) s strani posameznika, podjetij in korporacij. V diplomski nalogi smo analizirali pregled tujih študij in ugotovili, da lahko kriminaliteto zoper vodo v širšem razdelimo na tri skupine. Prvo, med ljudmi najbolj znano onesnaževanje smo predstavili na primerih razlitij nafte (Ekvador, Mehiški zaliv, razlitja iz tankerjev), odstranjevanja odpadnih zdravil, plastike, kemikalij in radioaktivnih odpadkov. Druga skupina, ki je mnogi sicer ne bi zaznavali kot kriminaliteto zoper vodo, je po našem mnenju pretirana uporaba le-te. Aralsko jezero je tipičen primer, kjer ljudje vodo pretirano uporabljajo za namene namakanja in s tem povzročajo krčenje jezera zaradi zmanjšanih pritokov. Kot tretjo in zadnjo vrsto pa smo predstavili privatizacijo vodnih virov. Velike korporacije dandanes vodo, ki je naravna dobrina, izkoriščajo in si ustvarjajo ogromne dobičke. S tem povzročajo pomanjkanja vode v skupnostih ali težji dostop do nje. Kot primer smo predstavili dve korporaciji: Coca-Colo in Nestle. Ugotovili smo, da se večina kriminalitete zoper vodo zgodi v državah tretjega sveta ter da so zanjo največkrat odgovorne korporacije, ki jim je dobiček pomembnejši od varovanja okolja in varovanja človekovih pravic. Njihova moč v svetu in slaba zakonodaja na tem področju pa jim vse to omogočata. Večkrat namreč za svoja dejanja sploh ne odgovarjajo (primer Chevron v Ekvadorju) oziroma dobijo le denarno kazen (naftna korporacija BP (British Petroleum) v Mehiškem zalivu). Na podlagi ugotovitev predlagamo na področju kriminalitete zoper vodo dve izboljšavi. Večji poudarek je potrebno narediti na ozaveščanju o problematiki, saj lahko pri zmanjšanju kriminalitete zoper vodo ogromno pripomore vsak posameznik sam. Nujno potrebne se nam zdijo tudi spremembe na področju zakonodaje.
Keywords: voda, vodni viri, onesnaževanje, privatizacija, ekološka kriminaliteta, diplomske naloge
Published: 28.06.2017; Views: 1051; Downloads: 120
.pdf Full text (1,51 MB)

5.
"Prisilno" prilaščanje naravnih virov
Matjaž Pišljar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje si že od samega začetka bivanja na zemlji prilaščajo naravne vire, ki so za njihova življenja nujno potrebni. Kot posledica tehnološkega razvoja in porasta števila ljudi, so se povečale tudi naše potrebe po naravnih virih. Diplomsko delo predstavlja tri glavna področja, oziroma glavne naravne vire, od katerih smo ljudje odvisni in nam omogočajo življenje, ki ga dandanes poznamo. Opisuje problematiko glede vode, naravnega vira, ki je za ljudi nujno potrebno živilo in je v današnjem času čedalje bolj izpostavljeno morebitnim nevarnostim zaradi onesnaževanja, prevelike porabe ter med drugim tudi privatizacije. Opisuje problematiko glede nafte, trenutno morda strateško najpomembnejše surovine, ter predstavlja relativno nov trend uporabe gensko spremenjenih organizmov v proizvodnji hrane za svetovno prebivalstvo. Prav tako izpostavlja samo pomembnost naravnih virov za življenje ter morebitno problematiko, ki bi lahko nastala, če bi se potrebe po življenjsko potrebnih surovinah, oziroma naravnih virih, na našem omejenem planetu še povečevale, kot posledica naraščanja števila ljudi. Izpostavlja tudi morebitne konflikte, ki bi lahko ali so nastali zaradi naravnih virov. Ugotovili smo, da se bo problematika oskrbe z naravnimi viri in dobrinami v prihodnje samo še stopnjevala, zaradi večanja populacije in potratne rabe že obstoječih resursov. To pomeni, da se bomo morali v prihodnosti osredotočati predvsem na koriščenje obnovljivih naravnih virov, kakor tudi na sam razvoj okolju prijaznejše tehnologije in spremembi našega vedenja do narave in porabe dobrin, ki nam jih le-ta ponuja.
Keywords: naravni viri, voda, nafta, dostop, privatizacija, onesnaževanje, diplomske naloge
Published: 19.05.2017; Views: 810; Downloads: 81
.pdf Full text (997,69 KB)

6.
Utjecaj korupcije na hrvatski turizam
Viktorija Atlija, 2016, undergraduate thesis

Abstract: U ovom diplomskom radu povezuju se turizam kao najbrže rastuća ekonomska grana, korupcija kao neiskorjeniva pojava društva koja utječe na sve gospodarske sektore, te državne institucije, destrukturirajući temelje pravne države, solidarnost i sigurnost građana. Predmet analiza su koruptivna kaznena djela u poveznici s turizmom. Jedinice promatranja jesu punoljetni počinitelji kaznenih djela i pravne osobe kao počinitelji kaznenih djela, a vrijeme promatranja jest kalendarska godina. Korupcija nije zakonski određena, nema jedinstvene definicije niti je riječ o jednoznačno određenom pojmu. U određivanju koruptivnih kaznenih djela, ponajprije se, u odnosu na pojedina kaznena djela s elementima korupcije, nastoji odrediti što je to korupcija u određenome pravnom sustavu. Pri utvrđivanju metodoloških osnova za ovaj rad vodilo se računa o trima obilježjima: zakonskim definicijama kaznenih djela, određenju koruptivnih kaznenih djela u praksi i konvencijskim obvezama. U odnosu na prethodno navedeno, za potrebe ovog rada u koruptivna kaznena djela uključeno je deset kaznenih djela: primanje mita, davanje mita, primanje mita u gospodarskom poslovanju, davanje mita u gospodarskom poslovanju, zlouporaba u postupku stečaja, zlouporaba obavljanja dužnosti državne vlasti, protuzakonito posredovanje, nelojalna konkurencija u vanjskotrgovinskom poslovanju, zlouporaba položaja i ovlasti te pranje novca. Svi korišteni podaci su javno dostupni, temeljeni su prema novinarskim i strukovnim člancima oslanjajući se na jedro Zakona primjenjivanih u Republici Hrvatskoj tijekom godina.
Keywords: turizam, korupcija, malverzacije, pretvorba, privatizacija
Published: 19.10.2016; Views: 844; Downloads: 74
.pdf Full text (1,45 MB)

7.
Privatizacija vodnih virov
Sara Humar, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Človekova tesna povezava z vodo je vidna že od samega začetka obstoja človeštva, vendar se je pogled nanjo skozi zgodovino spremenil. Medtem ko je bil prost dostop do vode vse do sodobnih časov nekaj samoumevnega, lahko na vodo v sodobnem svetu gledamo kot na naravno dobrino, do katere lahko dostopa vsak, ki jo potrebuje, ali pa kot na ekonomsko dobrino, ki ima svojo prodajno vrednost ter ceno, ki jo določa gospodarski trg. Ravno ta ekonomski pogled na vodo pa lahko v času, ko je pomanjkanje vode v porastu, poveča motivacijo zasebnih podjetij za nakup vodnih virov, saj si, glede na to, da smo vsa živa bitja od vode odvisna, s tem zagotovijo dobiček, kar pa je lahko zelo problematično. V diplomskem delu so predstavljeni določeni aspekti načina upravljanja z vodnimi viri, kadar je njihov lastnik zasebno podjetje oziroma organizacija. Tak način upravljanja se imenuje privatizacija vodnih virov in je ponavadi vpeljan zaradi slabega gospodarskega stanja države in vodne infrastrukture, pogosto pa privatizacijo vode zahtevajo tudi tuji finančni investitorji. V zadnjih desetletjih je mogoče opaziti naraščanje števila privatiziranih vodnih virov, saj naj bi si s tem države izboljševale gospodarsko učinkovitost in zviševale finančna sredstva. Privatizacija vode je fenomen globalnih razsežnosti, ki ima ne glede na vzrok privatizacije vode, pogosto enake posledice, to pa je mogoče opazovati na podlagi primerov, ki razkrivajo delovanje zasebnih podjetij, ki se ukvarjajo s ponudbo vode. Njihov cilj je dobiček in stranski produkt takšnega upravljanja so pogosto kršitve človekovih pravic ter škodovanje okolju. Zato je dandanes privatizacija vodnih virov tema mnogih razprav in podrobnih raziskav o pozitivnih in negativnih učinkih privatizacije vodnih virov na okolje in življenja ljudi. Zaradi pomanjkljive zakonodaje ali brezbrižnosti držav, se vodni viri v svetu ne upravljajo na način, ki bi omogočal trajnostni obstoj vode ter dostop vsakogar do vodnega vira. Da bi stanje izboljšali, pa bi bilo potrebno vpeljati nove, učinkovitejše sisteme upravljanja, ki bi delovali v javno dobro, spoštovali človekovo pravico do vode ter zagotavljali odnos do vode, ki bi dolgoročno varoval njeno kvaliteto in količino.
Keywords: voda, vodni viri, upravljanje z vodnimi viri, privatizacija, primeri, diplomske naloge
Published: 12.10.2016; Views: 1391; Downloads: 222
.pdf Full text (545,75 KB)

8.
POSLEDIČNA RAZSEŽNOST RELIGIOZNOSTI PRI SLOVENSKIH KATOLIČANIH
Maša Šipek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne tipologije in že izvedene raziskave religioznosti, pri čemer je posebna pozornost namenjena raziskavam konsekventnosti in privatizacije religioznosti na Slovenskem, ter ugotoviti, v kolikšni meri je posledična razsežnost religioznosti med katoličani v Sloveniji prisotna in ali se je od začetka 90. let 20. stoletja do leta 2011 zmanjšala. Pri tem izhajamo iz opredelitve, ki sta jo podala Glock in Stark (1965), po kateri se posledična dimenzija religioznosti nanaša na sekularne učinke vere pri posamezniku. Pričakovanja o zmanjšanju posledične dimenzije religioznosti v obravnavanem obdobju izhajajo iz teorij zagovornikov privatizacije in individualizacije religioznosti, ki v sodobni Evropi opažajo trend upadanja obiskovanja cerkva in vpletenosti v cerkveno življenje, religioznost posameznika tako postane bolj zasebna in individualna, posledično pa tudi manj skladna s cerkveno predpisano religijo. Kot indikatorje posledične dimenzije religioznosti smo upoštevali stališča oziroma netoleranco do splava, evtanazije, spolnih odnosov izven zakona, homoseksualnosti, goljufanja pri davkih, sprejemanja podkupnin ter laganja zaradi osebne koristi, torej do pojavov, ki jih Katoliška cerkev opredeljuje kot grešne. Na osnovi sekundarne analize podatkov, pridobljenih iz raziskave Slovensko javno mnenje, zbrane med letoma 1992 in 2011, smo prišli do ugotovitve, da posledična razsežnost religioznosti med slovenskimi katoličani obstaja in vztraja (se ni zmanjšala). Izkazalo se je, da katoliška vernost še zmeraj približno enako močno vpliva na stališča vernikov o dejanjih, ki so opredeljena kot grešna, kot v začetku 90. let. Biti katoličan tudi danes pomeni biti približno enako različen v stališčih oziroma (ne)toleranci do obravnavanih pojavov od nekatoličanov kot pred približno dvajsetimi leti. Na osnovi navedenih ugotovitev smo izpeljali sklep, da se privatizacija religioznosti na ravni posledične dimenzije, kot smo jo merili mi, ne dogaja.
Keywords: vernost, konsekventnost, posledična razsežnost, privatizacija, individualizacija, sekularizacija, Slovenija, katolištvo
Published: 20.09.2016; Views: 720; Downloads: 73
.pdf Full text (1,65 MB)

9.
POLOŽAJ ZAPOSLENIH V PRIVATIZACIJSKIH POSTOPKIH Z VIDIKA PRAVA EVROPSKE UNIJE
Karla Pinter, 2016, master's thesis

Abstract: Neoliberalna politika, ki je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja postala vodilna politika in ekonomska doktrina, ima danes še vedno zelo močan vpliv na regulacijo ekonomskega, finančnega in pravnega sistema. Svetovna gospodarska in finančna kriza, ki se je začela leta 2007, je pustila svoj pečat v skoraj vseh državah, ki so morale zaradi poslabšanja javno-finančne slike izpeljati vrsto ukrepov za konsolidacijo javnih financ, pri čemer je privatizacija samo eden izmed načinov neoliberalne politike za reševanje finančne krize ter del politike upravljanja z državnimi oz. kapitalskimi deleži. Ko govorimo o privatizaciji, govorimo o javni politiki, ki presega meje javnofinančnih in gospodarskih posledic, saj ima tudi številne druge. Javni interes v postopkih privatizacije ima pomembno težo, a je ta omejen tudi z določili prava Evropske unije, saj mora prodajalec državnega premoženja – javni subjekt ravnati tako, kot bi ravnal skrben zasebni vlagatelj ob enakih tržnih pogojih in voditi postopek za t.i.«aid free« privatizacijo. Ob tem je pomembno izpostaviti, da privatizacija poleg pravil o državnih pomočeh trči tudi ob pravila, ki urejajo položaj zaposlenih v privatizacijskih postopkih (na privatizacijo vplivajo tudi pravila o prevzemih in svobodni konkurenci, vendar teh pravil magistrska naloga ne obravnava). Postopek privatizacije ter pravila o državnih pomočeh ne bi smeli biti argument za nevključevanje in izločanje zaposlenih iz postopkov prodaje kapitalskih deležev v lasti države in za krčenje njihovih pridobljenih pravic. Za delavca je bistveno vprašanje ohranitev njegovih pravic, predvsem varnost njegove zaposlitve, saj prenehanje pogodbe o zaposlitvi zanj predstavlja kratenje njegove socialne in ekonomske varnosti in pomeni (praviloma) tudi izgubo glavnega vira dohodka za preživljanje njega in njegove družine. A ta interes zaposlenih trči ob interes kupca in/ali prodajalca v privatizacijskih poslih, kajti prav svoboda določanja pogojev o uporabi delovne sile ter prilagajanje potrebam poslovanja je tista fleksibilnost, ki jo zagovorniki opravljanja dejavnosti zaradi pridobivanja dobička potrebujejo in zagovarjajo. Neoliberalna politika zadnjih let je stremela k čim večji fleksibilizaciji delovnega prava, tudi zaradi vedno večje konkurenčnosti, ki pa ga je dodatno intenziviral prav proces globalizacije. V postopku privatizacije tako pride do kolizije interesov prodajalcev in kupcev državnega premoženja z interesi zaposlenih, ki želijo čim večjo varnost ohranitve obstoječih pravic. Kot sem navedla, so po sedanji ureditvi državne pomoči tudi neposreden del privatizacijske politike. Pravila državnih pomoči po eni strani vzpodbujajo utrjevanje regionalnih gospodarstev, saj so državne pomoči dodeljene neposredno posamičnemu podjetju, spet po drugi strani pa posegajo v tržno konkurenco ter tržna razmerja, zaradi česar lahko ovirajo tudi delovanje notranjega trga EU. Ob navedenem moram izpostaviti, da je pri prodaji državnega premoženja bistvena presoja pogoja gospodarske prednosti za vsaj eno podjetje, pri čemer pride do uporabe testa skrbnega zasebnega vlagatelja, ki želi pri prodaji doseči najvišjo možno ceno. V tej povezavi moram izpostaviti, da takšno stališče temelji tudi na argumentu varstva konkurence. V nasprotnem primeru bi privatizacija družbe, ki je v državni lasti, lahko vsebovala nedovoljene državne pomoči, v kolikor kupec ali prodajalec pridobita ugodnosti in koristi, ki jih pri siceršnji prodaji med zasebnimi subjekti ne bi dosegla. V postopkih privatizacije je pomemben tudi vpliv sodelovanja delavcev pri upravljanju kot tistega instrumenta, s katerim zaposleni sodelujejo v teh postopkih. Prodajalci oz. upravljavci državnega premoženja bi morali zasledovati cilj in načela družbeno odgovornega ravnanja, delavci, njihovi predstavniki ter socialni partnerji pa bi morali biti proaktivni in v največji možni meri sodelovati v teh postopkih preko institutov participativnega managementa.
Keywords: neoliberalizem, deregulacija, fleksibilizacija, privatizacija, odgovorno podjetništvo, korporativno upravljanje, delavci, sodelovanje delavcev pri upravljanju, individualna participacija, kolektivna participacija, soupravljanje, socialne zaveze, ohranitev pravic zaposlenih, državne pomoči, nedovoljene državne pomoči, necenovni pogoji in zaveze, pravo EU, združljivost z notranjim trgom, Evropska komisija in Sodišče EU
Published: 16.09.2016; Views: 1617; Downloads: 116
.pdf Full text (1,18 MB)

10.
Pravica do pitne vode
Maja Lukić, 2016, master's thesis

Abstract: Ta naloga obravnava vsebino pravice do pitne vode in dostop do vode kot temeljno pravico, potrebno za življenje in zdravje ljudi, ki se osredotoča na vprašanje, ali in kako se ta pravica lahko izvrši. Voda je naravna dobrina in predmet posebnega pravnega režima, ki je izvzeta iz koncepta privatne lastnine. Pritisk za opredelitev vode kot tržne dobrine in ne kot javnega dobra raste, kar bi posledično lahko pripeljalo do posledice, da čista pitna voda ne bi bila na voljo številnim prebivalcem. Interesi multinacionalnih podjetij za nakup/trgovanje s pitno vodo naraščajo, zato je še toliko bolj pomembneje, da se uredi pravno varstvo posameznika in ugotovi odgovornost države za zagotavljanje dostopa do čiste pitne vode, na najvišji možni ravni, kar je v Ustavi vsake države. Generalna skupščina je sprejela Resolucijo o človekovi pravici do vode in sanitarij, kjer je pravica do varne in čiste pitne vode in sanitarij priznana kot človekova pravica, ki je bistvenega pomena za polno uživanje življenja in vseh človekovih pravic. Resolucija poziva države in mednarodne organizacije na zagotovitev finančnih virov, krepitev zmogljivosti in tehnologije, da bi zagotovili varno, čisto in cenovno dostopno pitno vodo za vsakogar. Ker EU prepušča odločitev o tem, kako organizirati oskrbo pitne vode vsaki posamezni državi članici, je ta v Sloveniji skoraj v celoti urejena z podzakonskimi predpisi. Zato bi morala Ustava urediti, ne samo, da je voda javno dobro, temveč tudi, da se oskrba prebivalstva s pitno vodo lahko izvaja le v okviru neprofitne javne službe. Pomembno je, da si država prizadeva za izredno spoštovanje teh pravic z vzpostavitvijo ustreznih pravnih in tehničnih mehanizmov za zagotavljanje dostopa do vode, varstva vodnih virov ter naložbe v tehnologije, ki bi olajšala oskrbo z vodo ter, da si prizadevajo za izboljšanje razmer, tako da lahko postane spoštovanje teh pravic vsem omogočeno. Glede na to, je del te naloge tudi vprašanje privatizacije in komercializacije pitne vode. Vsako delovanje zasebnikov, je z namenom pridobivanja dobička, ne glede na to, ali so tudi lastniki vodnih virov. Trk med zasebnim interesom in javnim dobrim, je manj verjeten, če je oskrba javna. Del magistrskega dela je tudi celovita analiza trenutnega stanja s prednostmi in slabostmi različnih načinov urejanja pravice do pitne vode, z ustavo ali z zakonom, s primerjavo med različnimi načini upravljanja v naslednjih državah: Slovaški, Belgiji, Nemčiji, Franciji, Nizozemski, Urugvaju, Indiji, Izraelu, Južni Afriki in Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske. Naloga vsebuje tudi praktične izkušnje in težave, ki nastanejo zaradi pomanjkanja investicij v komunalni infrastrukturi, kar vpliva tudi na samo kakovost pitne vode. Primerjava učinkov priznanja človekove pravice do vode v ustavah posameznih držav kaže, da pravica do vode ni izboljšala dostopa do vode. Glavni razlog za to je, da oskrba z vodo zahteva funkcionalno vlado. Učinkovita ureditev torej ne pomeni samo vpisa pravice do vode v ustavo, ampak tudi spremembo drugih zakonskih predpisov ter celotnega režima upravljanja voda. Pomembno je zavedanje, da v kolikor govorimo o človekovi pravici do vode, zapisano v ustavi, mora odgovornost za to biti na državi in ne na posamezni občini. Ta naloga vsebuje tudi nov predlog slovenske ustavne opredelitve pravice do pitne vode, saj je glede na to, da je voda vir življenja, pomembno, da se ukrepa ustrezno, ter na družbeno odgovoren način, tudi še za vse naše zanamce.
Keywords: voda, pitna voda, pravica, Ustava, privatizacija, komercializacija, javna služba, javno dobro
Published: 20.07.2016; Views: 2767; Downloads: 613
.pdf Full text (3,90 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica