1. Pritožbeni postopki v slovenski policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŠpela Škoporc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se ukvarja z načinom reševanja pritožbenih postopkov v Republiki Sloveniji. Slovenska policija je pod nenehnim drobnogledom javnosti. Prizadeva si vzpostaviti dober odnos z državljani in lokalno skupnostjo. Na drugi strani pa svoboda omogoča posamezniku spontano udejanjenje temeljnih ustavnih vrednot Republike Slovenije, za kar morata v družbi obstajati red in mir, ki ga morajo pogosto s poseganjem v človekove pravice vzpostavljati policisti. Osnovno poslanstvo policije in z njim povezano uspešno opravljanje nalog sta odvisna od zgledne komunikacije med državljanom in policistom ter dobrega poznavanja dovoljenega praga posegov v človekove pravice.
Zaključno delo prikaže, kako je urejen nadzor nad slovensko policijo, in sicer v normativnem okvirju. Posebni poudarek pa zaključno delo daje pritožbenim postopkom v slovenski policiji, ki dajejo državljanom pravico, da povedo svoje nestrinjanje z ravnanjem ali opustitvijo ravnanja policistov. S tem se krepi zaupanje ljudi v policiste, saj je možnost vlaganja pritožb velik korak k strokovnemu, zakonitemu in odnosnemu delu policije, državljani pa imajo možnost aktivnega sodelovanja v nadzoru nad delom policije.
Analiza diplomskega dela je usmerjena v pritožbene postopke, in sicer na ugotavljanje odgovorov na raziskovalna vprašanja, kakšni so končni epilogi utemeljenih pritožbenih postopkov, v kateri fazi se pritožbeni postopek najpogosteje konča in na katerih področjih dela policisti prejmejo največ pritožb. Analiza zajema pregled statistike pritožb v Republiki Sloveniji med letoma 2018 in 2022. Ugotovljeno je bilo, da se večina obravnavanih pritožb konča s pomiritvenim postopkom. Najpogosteje se občani pritožijo zaradi neprimerne komunikacije policistov, in sicer po navadi na področju cestnoprometnih prekrškov. S policisti se zaradi utemeljene pritožbe najpogosteje opravi razgovor, v katerem se jih ustno opozori na njihovo dejanje.
Keywords: slovenska policija, pritožbeni postopki, nadzor nad policijo, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.06.2024; Views: 156; Downloads: 20
 Full text (650,52 KB) |
2. Analiza utemeljenih pritožb nad delom policistov v Republiki Sloveniji med leti [i. e. letoma] 2015 in 2020 : magistrsko deloMarko Kaluža, 2022, master's thesis Abstract: Magistrsko delo skuša vsebinsko analizirati vse utemeljene pritožbe zoper delo policistov in njihov potek razrešitve od leta 2015 do leta 2020. Za pridobitev podatkov smo zaprosili Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge varnostne zadeve, Sektor za pritožbe zoper policijo. Raziskava je obsegala 74 utemeljenih pritožb iz celotnega območja Republike Slovenije. Ugotovili smo, da je pritožbe sestavljalo 108 pritožbenih razlogov. Ugotovili smo, da največ pritožbenih razlogov ni bilo iz komunikacije, ki se kaže v nedostojnem in nekorektnem odnosu, kot smo pričakovali, temveč iz opustitve dejanja ali neukrepanja policistov. Več razlogov kot iz nedostojne komunikacije je bilo tudi iz kategorije prekoračitev oziroma neupravičena ali nesorazmerna uporaba različnih policijskih pooblastil. Nedostojna komunikacija je prednjačila samo pred kategorijo neupravičene ali nesorazmerne uporabe prisilnih sredstev. Tudi nobena od nadaljnjih ugotovitev ni bila skladna s pričakovanji, saj smo pričakovali, da bo večina utemeljenih pritožb (izhajajoč iz postopka v »Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)«, (2013)) obravnavana prvo na pomiritvenih postopkih in nato pred pritožbenim senatom. Pričakovali smo tudi (izhajajoč iz Kaluža, 2018), da bo geografsko največ utemeljenih pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Novo mesto. Ugotovljeno je bilo, da se večina pritožb obravnava neposredno na senatu, in da je geografsko največ pritožb na območjih policijskih uprav Ljubljana in Maribor. Ugotovitve o vsebini pritožbenih razlogov kažejo podobnosti z ugotovitvami iz Kaluža (2018), kjer so pričakovanja, povezana z nedostojno komunikacijo, bila enako zavrnjena.
Keywords: policija, policisti, policijska pooblastila, zloraba pooblastila, policijsko delo, pritožbe, pritožbeni postopki, analize, magistrska dela
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 526; Downloads: 97
Full text (1,02 MB) |
3. Pritožbe zoper policiste : najpogostejši vzroki za pritožbe zoper policiste v letih 2016-2021 ter njihova analiza : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKlaudija Agrež, 2022, undergraduate thesis Abstract: Policija ima v družbi že od nekdaj zelo pomembno funkcijo. Njena temeljna naloga je ohranjanje in vzdrževanje javnega reda in miru, za eno pomembnejših in predvsem bolj prepoznavnih funkcij policije pa seveda veljajo preprečevanje, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj ter prekrškov. Poleg tega, da so policisti avtoritativne osebe, pa so dolžni prav tako pomagati ljudem, če ocenijo, da bi morda v tistem trenutku potrebovali njihovo pomoč. Velikokrat pa policisti v sklopu svojega delovanja in opravljanja nalog pozabijo na to, v kolikšni meri lahko pravzaprav posegajo v pravice nekega posameznika. Tako torej pride do prekoračitve pooblastil in s tem tudi kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Sicer so posegi v zasebnost posameznika dopustni do določene točke, če pa to preseže določeno mejo zakonitosti, pa že govorimo o kršitvi in posledični povzročitvi škode neki osebi, na podlagi česar se posameznik odloči pritožiti. Ljudje se odločijo za vložitev pritožbe iz različnih razlogov in glede na različne segmente (kot je recimo področje dela). Skozi diplomsko delo smo skušali obrazložiti in s tem vsem nekoliko bolj približati pojme, vezane na pritožbe zoper policijo in pa celoten pritožbeni postopek. Za najpomembnejši segment tega dela pa seveda velja analiza in interpretacija statističnih podatkov, ki smo jo vključili v drugi del naše naloge. Skozi raziskovanje smo ugotovili, da število podanih pritožb zoper delo policistov iz leta v leto narašča, kar smo pravzaprav predpostavili že na samem začetku, prav tako pa tudi velja ugotovitev, ki že skozi vsa leta ostaja nespremenjena, in sicer, da policijska uprava Nova Gorica velja za upravo z najmanjšim številom vloženih pritožb.
Keywords: pritožbe, pritožbeni postopki, diplomske naloge
Published in DKUM: 10.10.2022; Views: 768; Downloads: 141
Full text (1,83 MB) |
4. Pritožbeni postopek v policiji - primerjava z Republiko Hrvaško in mednarodnimi civilnimi misijami : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeJernej Mustar, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja več pogledov na postopek pritožb v Sloveniji. Najprej gre za primerjalni vidik pojasnjevanja pritožbenega postopka. V osnovni premisi namreč pojasnjujemo pritožbeni postopek, ki velja v Sloveniji in ga primerjamo s tistim, ki velja na Hrvaškem in tistim, ki velja v okviru Mednarodnih civilnih misij. V nadaljevanju opisujemo tudi nekatere razlike med slovenskim pritožbenim postopkom, v primerjavi s pritožbenimi postopki v nekaterih državah Evropske unije. To so Velika Britanija – Wales, Nizozemska, Finska in Madžarska. Nadalje, je v diplomskem delu v manjši meri opisan tudi izkustveni vidik. Okvir navedenemu predstavljajo zakonske in podzakonske določbe postopka pritožb. Slednje smo ovrednotili z zgodovinskimi spoznanji oziroma z zgodovinskim vidikom. Uvodoma smo namreč analizirali spremembe zakonodaje in izpostavili najpomembnejše mejnike v razvoju opisanega področja. V diplomskem delu je zajet tudi statistično analitični vidik, ki pokaže trend manjšanja števila pritožb. Zakaj je tako razpravljamo v diplomskem delu.
Pritožbeni postopek v Sloveniji je poln nedorečenosti, ki jih občutijo policisti. In če policisti izvajajo zakonite postopke nad osebami, ki jim je primarni cilj, da bi se izognili kazni, pritožba postane, vsaj dolgoročno, vrsta prisile nad uslužbencem. V tem delu smo upoštevali tudi simbolični vidik moči, ki ga ima lahko policijska uniforma.
Namen diplomskega dela je bil prikazati različne vidike reševanja pritožb v Sloveniji in poudariti del postopka, ki je bil v znanstvenih krogih spregledan, izpuščen. Če torej statistični podatki pokažejo zmanjšanje števila pritožb in hkrati večjo utemeljenost, kaj to pomeni za policiste. Pritožbe so pogosto utemeljene po mnenju laikov, ki sestavljajo senat.
Keywords: policija, policijsko delo, pritožbeni postopki, primerjave, Slovenija, Hrvaška, diplomske naloge
Published in DKUM: 19.06.2013; Views: 1806; Downloads: 138
Full text (522,56 KB) |
