Search the digital library catalog

Abstract: Za postopek preiskovanja kaznivega dejanja velja, da ga je treba izvajati strokovno in nepristransko. Če se to ne spoštuje, se kot posledica kažejo nerešena kazniva dejanja, nekaznovani storilci in napačne obsodbe, kar ima lahko resne posledice tako za posameznike kot za celotne skupnosti. Avtorji kot najpogostejše dejavnike za neuspešno kriminalistično preiskavo oziroma kazenski pregon navajajo kognitivne pristranskosti, organizacijske pasti in verjetnostne napake, pri čemer se med preiskovalci najpogosteje pojavljajo kognitivne pristranskosti. Da bi ugotovili, ali lahko govorimo o prisotnosti naštetih dejavnikov tudi med slovenskimi preiskovalci, smo uporabili teoretične in empirične metode dela, pri čemer je teoretični del predstavljal pregled teorije, empirični del pa analizo kazenskega spisa in intervjuja. Z analizo primera umora Janka Jamnika, direktorja Kemijskega inštituta, smo tako skušali ugotoviti, kako je zbrane dokaze utemeljila policija in kako je tej utemeljitvi sledilo tožilstvo ter nadalje sodišče v vseh treh sojenjih. Hkrati pa smo skušali ugotoviti, ali so se kateri izmed dejavnikov za neuspešno kriminalistično preiskavo, pojavili tudi v analiziranem primeru, ki glede na teorijo predstavlja neuspeh v kriminalistični preiskavi in sodi v skupino nerešenih kaznivih dejanj. Z izbranimi metodami dela smo prišli do ugotovitve, da je v preučevanem primeru prišlo do pojava kognitivnih pristranskosti, natančneje potrditvene pristranskosti in tunelskega vida, ki sta preiskovalcem onemogočila objektivno vrednotenje dokazov in povzročila pretirano osredotočenost na enega osumljenca. Nadalje je bilo ugotovljeno tudi, da so se pri podajanju izvedenskih mnenj pojavljale vprašljive metode dokazovanja, za katere ni bilo mogoče reči, da so zagotavljale zanesljive in veljavne rezultate. Pojavil se je tudi dvom v nepristranskost sodišča v 2. sojenju, kjer je bilo v izrečeni sodbi mogoče opaziti izrazito naklonjenost obdolžencu. Da bi v prihodnosti omejili oziroma popolnoma odpravili tovrstne neuspehe kriminalističnih preiskav in s tem vzpostavili proces preiskovanja, katerega rezultat bi bili trdni dokazi, ki bi dosegli prepričanost sodišča v krivdo obdolženca, avtorji priporočajo uvajanje dodatnih usposabljanj, povečan nadzor nad delom preiskovalcev in zunanje preglede primerov, ki niso bili uspešno rešeni.
Keywords: kriminalistične preiskave, umori, analiza primera, pristranskost, Kemijski inštitut, diplomske naloge
Published in DKUM: 07.09.2023; Views: 521; Downloads: 54
Full text (1,63 MB)

Abstract: Magistrska naloga obravnava teoretični pregled problematike potrditvene pristranskosti na forenzično preiskovanje. Pri tem je poudarek namenjen vplivu potrditvene pristranskosti na forenzično obdelavo in interpretacijo prstnih odtisov, saj gre po prepričanju mnogih za najbolj eksaktno in objektivno področje forenzičnega preiskovanja. Teoretični pregled literature in študija primerov poskuša dokazati , da nobena veda v forenzični znanosti ni nezmotljiva ter da številni subjektivni dejavniki in vdor informacij v forenzično delo pomembno vplivajo na izsledke forenzičnih raziskav. Potrditvena pristranskost sodi na področje kognitivnih pristranskosti in je razmeroma slabo raziskano področje. Temeljni problem potrditvene (in ostalih kognitivnih) pristranskosti je, da se pojavlja tako na zavedni kot tudi na nezavedni ravni, kar pomeni, da se preiskovalci njenega vpliva na oblikovanje spoznanj, rezultatov in sodb pogosto niti ne zavedajo. Z namenom preprečevanja vdora (potrditvene) pristranskosti v preiskovalno delo so bili vzpostavljeni številni obrazci samoocenjevanja in samorefleksije, kot tudi postopki preverjanja pridobljenih rezultatov, vendar pa analiza literature in študija primerov ponovno nakazuje, da pritranskost deluje na številnih ravneh (tudi npr. na ravni institucije) ter da se ji v nobeni situaciji ne moremo popolnoma izogniti. PRav zaradi pristranskosti so pod vprašaj postavljene vede, ki do dolgo veljave za "nezmotljive", kar prikazujeta primera Shirley McKie in Brandona Mayfielda. V obeh primerih so bile storjene napake v laboratoriju za analizo prstnih odtisov, pristranska spoznanja in mnenja izvedencev pa so izjemno vplivala na potek življenja obtoencev.
Keywords: forenzika, forenzične preiskave, pristranskost, potrditvena pristranskost, prepričanja, stereotipi, magistrska dela
Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 1126; Downloads: 304
Full text (1,10 MB)

Abstract: Vedenjske finance so relativno nova veja finančne teorije, ki razlaga anomalije v konvencionalni finančni teoriji s pomočjo kognitivnih dejavnikov psihološke znanosti. V diplomskem delu analiziram vplive, ki povzročajo iracionalno vedenje investitorjev, vzroke zanje in njihove posledice. Vplivi na pristranskost investitorjev so sledeči: vpliv pretirane samozavesti, vpliv reprezentativnosti, vpliv zasidranja in prilagajanja, vpliv kognitivne disonance, vpliv razpoložljivosti, vpliv samopripisovanja, vpliv iluzije nadzora, vpliv konzervatizma, vpliv nejasne nenaklonjenosti, vpliv donacij, vpliv samokontrole, vpliv optimizma, vpliv miselnega računovodstva, vpliv potrditve, vpliv prepoznega razumevanja, vpliv odpora do izgube, vpliv nedavnosti, vpliv nenaklonjenosti obžalovanju, oblikovanje pristranskosti in vpliv statusa quo. Predstavljena je tudi zastopanost teh fenomenov v različnih študijah. Diplomsko delo obravnava tudi posebne vplive na pristranskost investitorjev, kot so spol, starost in različni tipi osebnosti investitorjev. Razčlenim možnosti kako obvladati njihov vpliv, ko so jim investitorji že podvrženi in tudi, kako se nanje pripraviti in se jim izogniti. Dotaknem se tudi določanja tipa osebnosti investitorja s pomočjo različnih modelov, kot so Barnwellov model, BB&K in Pompianov model ter popularen Myers-Briggsov indikator.
Keywords: vedenjske finance, pristranskost investitorjev, analiza, vedenje investitorjev, finančna teorija
Published in DKUM: 10.12.2019; Views: 1402; Downloads: 166
Full text (849,92 KB)

Abstract: Letni razgovori so v podjetjih prisotni že precej časa. Služijo tako posameznemu zaposlenemu kot tudi njegovemu nadrejenemu. Zaposleni na podlagi letnih razgovorov lahko sledi svoji uspešnosti in doseženim ciljem, nadrejenemu pa letni razgovor ponuja oceno uspešnosti njegovega zaposlenega. V naši raziskavi smo se na enem izmed slovenskih podjetij na področju trgovinske dejavnosti osredotočili na tri hierarhične nivoje med zaposlenimi v prodaji, in sicer na prodajalce, dnevne namestnike in vodje prodajalcev. Proučevali smo povezave v ocenjevanju zaposlenih in ocenjevanju zaposlenih s strani vodje. Vodja je pred svojim ocenjevanjem videl oceno, ki si jo je dodelil zaposleni, šele nato je zaposlenega ocenil tudi sam. Izhajajoč iz ugotovitev preteklih raziskav, smo se posvetili vplivu predhodnega seznanjanja vodje s samooceno zaposlenega in ugotavljali, ali prihaja do pristranosti ocenjevanja tudi pri letnih ocenjevalnih razgovorih v slovenskem podjetju. Ugotovili smo, da dejansko prihaja do pristranosti ocenjevanja ter da med ocenami prodajalcev in vodij prihaja do razlik. Tega za ocenjevanje dnevnih namestnikov nismo potrdili, ugotovili pa smo tudi določene povezave na področju ocenjevanja med različnimi sklopi vprašanj. Glede na ugotovitve naše raziskave za pridobivanje objektivnejših ocen predlagamo za v bodoče, da vodje ne vidijo ocen svojih sodelavcev, predno le-ti svojega sodelavca najprej ne ocenijo sami, predlagamo pa tudi večkratno letno izvedbo neformalnih razgovorov, ki bodo dali hitrejše povratne informacije, hkrati pa podali tudi realnejšo sliko doprinosa sodelavca k uspešnosti podjetja.
Keywords: - letni ocenjevalni razgovori, - trgovsko podjetje, - analiza ocenjevanja, - zaporedje ocenjevanja, - pristranskost.
Published in DKUM: 17.10.2016; Views: 1430; Downloads: 527
Full text (900,61 KB)

Abstract: Diplomsko delo se posveča tematiki Maistrove prevratne dobe 1918/1919, natančneje dogodkom v novembru in decembru v Mariboru in njegovi okolici, in sicer v luči treh takrat v Mariboru izhajajočih časnikov. Govora je o pronemško usmerjenem Marburger Zeitung in na drugi strani slovenski javnosti namenjenima Slovenskemu gospodarju in Straži. Obdobje, o katerem je govora, je čas, v katerem je lahko Slovenija v sklopu države SHS in kasneje kraljevine SHS pričela konkretneje živeti in oprijemljivo uresničevati svoje že v preteklosti obstoječe želje oziroma zadane cilje – osamosvojitev izpod nemškega jarma. Z razpadom Avstro-Ogrske se je že dalj časa prisotno stremenje po lastni državi tudi uresničilo, kar se zrcali v ustanovitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nemška Avstrija, ki je nastala na pogorišču nekdanje monarhije, se seveda ni hotela odreči svojemu nekdanjemu ozemlju, vsaj celotnemu ne. Na območje, okoli katerega se je v smislu, h kateri državni tvorbi pripada, dvignilo veliko prahu, je bil tudi Maribor z njegovo okolico. Mariborsko vprašanje je bilo le eno, a vsekakor najpomembnejše v sklopu vprašanj o severni meji, pri rešitvi katerega je izjemno vlogo odigral general Rudolf Maister Vojanov. Poglavitni cilj diplomskega dela je analiza podajanja snovi v omenjenih časnikih v času prevratne dobe in ugotavljanje prisotnosti problema pristranskosti na praktično vseh področjih od politike in kulture pa vse tja do prehrambnih vprašanj.
Keywords: Marburger Zeitung, Maribor, prevratna doba 1918/1919, pristranskost, Rudolf Maister Vojanov, Slovenski gospodar, Straža.
Published in DKUM: 19.03.2013; Views: 3881; Downloads: 517
Full text (6,11 MB)