Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu smo najprej predstavili vrste prisilnih sredstev, razvrščene od najmilejšega do najhujšega. Podrobneje smo obrazložili zakonsko določene pogoje za njihovo uporabo, pri čemer smo izpostavili načela sorazmernosti, zakonitosti, nujnosti, strokovnosti in humanosti. Ker policist sme uporabiti prisilno sredstvo za odvrnitev napada ali upiranja, smo obrazložili, kdaj gre za upiranje in kdaj za napad. Predstavili smo obstoječe raziskave, ki obravnavajo tematiko napadov na policiste, ter povzeli ključne ugotovitve avtorjev in njihova priporočila za izboljšanje varnosti policistov. Ker nismo zasledili nobenih raziskav o posledicah napadov na policiste v Sloveniji, smo vključili tudi dve tuji raziskavi, narejeni na Finskem in v Združenih državah Amerike. S tem smo želeli opozoriti, da napadi niso nekaj normalnega in del poklica, ampak lahko pustijo tudi trajne posledice. V empiričnem delu smo z analizo podatkov za območje Policijske uprave Celje, ki smo jih pridobili iz njihovih letnih poročil o delu, preverjali zastavljene hipoteze. Ugotavljali smo, ali se uporaba prisilnih sredstev povečuje, katero prisilno sredstvo so policisti najpogosteje uporabili in ali se število napadov na policiste povečuje. Ugotovili smo, da uporaba prisilnih sredstev narašča, pri čemer je najpogosteje uporabljeno prisilno sredstvo telesna sila. Največ napadov je bilo izvedenih leta 2020, kar je lahko posledica protestov proti vladnim ukrepom zaradi covida-19.
Keywords: prisilna sredstva, napadi na policiste, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.12.2025; Views: 0; Downloads: 2
Full text (1,79 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo preučevali tematiko usmeritve Varuha človekovih pravic Republike Slovenije policiji v obdobju 2019ꟷ2024, s posebnim poudarkom na analizi priporočil in usmeritev v zvezi z uporabo prisilnih sredstev in spoštovanjem človekovih pravic pri izvajanju policijskih nalog. Spoštovanje človekovih pravic je temelj zaupanja med policijo in družbo. Problematika zaupanja družbe v policijo je skozi zgodovino neprestano nihala, a še vedno ostaja prisotna v sodobnem času. Zato je pomembna vloga varuha, ki daje letna priporočila MNZ in policiji, da se zavzemata za doseganje teh ciljev za nadgradnjo strokovnosti in spoštovanja človekovih pravic v policijskih postopkih. Pri tem je pomembno poudariti, da je nadaljnje izobraževanje in spremljanje novih trendov ključno za ohranitev zaupanja javnosti v delo policije. V diplomskem delu smo obravnavali razvoj slovenske policije od prehoda iz centraliziranega vodenja k osamosvojitvi leta 1991. Skozi zgodovinska obdobja smo predstavili razvoj in uporabo prisilnih sredstev v slovenski policiji, s poudarkom na zakonodajni osnovi ter ureditvah, ki so urejale uporabo prisilnih sredstev. V času pandemije covid-19 se je povečalo število primerov, ko so bili posamezniki ter večja množica ljudi izpostavljeni nepotrebni uporabi sile in prisilnih sredstev, kar je pogosto vodilo v kršitve pravice do osebne nedotakljivosti in prepovedi mučenja ali drugih oblik nečloveškega ravnanja. S tem namenom smo analizirali končno poročilo varuha o policijskih postopkih pri izvajanju nalog vzdrževanja javnega reda v okviru spremljanja neprijavljenega shoda v Ljubljani, ki preučuje pravne in etične vidike uporabe prisilnih sredstev, skupaj z referencami na pomembne raziskave in publikacije.
Keywords: policijsko delo, prisilna sredstva, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.10.2025; Views: 0; Downloads: 5
Full text (1,47 MB)

Abstract: Sodobna prisilna sredstva, kot so električni paralizatorji, solzivec ter druga manj smrtonosna prisilna sredstva, postajajo vse pogostejša izbira policije pri vzdrževanju javnega reda in miru ter pri obvladovanju določenih nevarnih situacij. Vse bolj in bolj sodobna sredstva prisile dopolnjujejo tradicionalne metode. Njihova uporaba se je v zadnjih letih precej razširila. V tem zaključnem delu smo predstavili nekatere osnovne, hkrati pa tudi najbolj pogoste vrste sodobnih prisilnih sredstev, ter jih razvrstili glede na njihovo delovanje tako kot na njihovo ciljno skupino. Poseben poudarek smo dali električnemu paralizatorju, ki velja za učinkovito, hkrati pa tudi za kontroverzno sredstvo. Potrudili smo se na najboljši možen način opisati tehnične značilnosti, način uporabe, delovanje na ciljne skupine ter morebitna tveganja kot posledice njihove uporabe. V nadaljevanju smo se posvetili pozornosti tudi nekaterim drugim prisilnim sredstvom. Posvetili smo se kemijskim sredstvom, posebej solzivcu. Razložili smo in analizirali njihov vpliv na zdravje posameznikov, odziv javnosti ter posledice njihove uporabe v številnih policijskih intervencijah. Zadnji del naloge obravnava ključne dileme in kritike, ki so povezane z uporabo sodobnih prisilnih sredstev, kjer izpostavljamo pomen sorazmernosti, zakonitosti in nadzora. V tem zadnjem delu lahko ugotovimo, da odgovorna in nadzorovana uporaba prisilnih sredstev močno prispeva k večji varnosti policistov in posameznikov ter povečuje legitimnost policijskega dela v demokratični družbi.
Keywords: prisilna sredstva, električni paralizatorji, solzivci, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (973,05 KB)

Abstract: Slovenska policija velja za eno najbolj nadzorovanih državnih institucij z učinkovitim sistemom nadzorovanja policije, enako pa velja policijo na Finskem, ki je pogosto poznana po svoji visoko izobraženi in učinkoviti policiji. Kljub temu, da se gre za dve višje razviti in na področju varstva človekovih pravic primerljivi državi, pa je zakonska ureditev policijske uporabe strelnega orožja različna. V Sloveniji je v 96. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije določen postopek uporabe strelnega orožja, ki vključuje in posebej zahteva opozorilni strel, v kolikor ga je mogoče izvesti v varno smer. Nasprotno Finska opozorilnega strela ne zahteva in nanj gleda kot samostojno prisilno sredstvo, za katerega so zahtevani enaki pogoji uporabe kot usmerjeni strel. Hkrati, ob primerjavi modela uporabe strelnega orožja, smo v raziskavi poskušali poiskati definicijo varne smeri, ker je ZNPPol ne definira. To smo storili s pregledom literature in intervjujema s strokovnjakoma iz področja varne uporabe strelnega orožja. V želji po zajemu objektivnih in različnih mnenj, en strokovnjak prihaja iz policije, drugi pa iz zasebne sfere. Ugotovili smo, da opozorilni strel povzroča dodatni stres policistom, saj morajo v hitri in napeti situaciji presojati, ali so pogoji za izvedbo opozorilnega strela izpolnjeni, kje se nahaja varna smer oziroma, ali so podani pogoji za preskočitev opozorilnega strela. Iz tega izhaja, da je finski model boljši, ker prosta izbira uporabe prisilnega sredstva omogoča hitrejše posredovanje in odstrani morebitne zaplete. Obe ureditvi se sicer soočata s problemom ne definirane varne smeri, za katero smo ugotovili, da med strokovnjaki ni konsenza o dejanski varni smeri pri uporabi opozorilnega strela. Zato bi bilo nujno zagotoviti širše sprejeto definicijo varne smeri in jo prenesti v zakonodajo.
Keywords: opozorilni strel, policija, strelno orožje, prisilna sredstva, ZNPPol, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 48
Full text (674,52 KB)

Abstract: Pazniki so pomemben del osebja v zaporih, saj zagotavljajo varno okolje tako za zaprte osebe kot tudi zaporske delavce. Pazniki imajo pooblastila za zagotavljanje reda in varnosti v zaporih, vključno z uporabo prisilnih sredstev, s katerimi posegajo v integriteto posameznika, proti kateremu so ta uporabljena. Pri tem upoštevajo načelo postopnosti in sorazmernosti, saj prisilna sredstva uporabljajo le v nujnih situacijah, ko na drugačen način ne morejo zagotoviti reda in varnosti, in ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V zaključnem delu smo se osredotočili na uporabo prisilnih sredstev nad zaprtimi osebami. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature in analize statističnih podatkov o uporabi prisilnih sredstev v zaporih smo ugotovili, da je od leta 2000 do leta 2021 uporaba prisilnih sredstev paznikov v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora nad zaprtimi osebami porasla. Predvsem je opazen porast uporabe telesne sile, nekoliko pa tudi sredstev za vklepanje. Ugotovili smo, da je med letoma 2000 in 2021 porasla tudi upravičenost uporabe prisilnih sredstev, medtem ko je neupravičena in nepotrebna uporaba teh upadla. Pri analiziranju statističnih podatkov letnih poročil Varuha človekovih pravic smo ugotovili, da se je število podanih pobud zaprtih oseb v obravnavanem obdobju zmanjšalo. To potrjuje, da pazniki uspešno rešujejo konfliktne situacije z metodami, ki ne zahtevajo uporabe prisilnih sredstev, ali pa je uporaba teh ustrezna.
Keywords: zaporniki, prisilna sredstva, pazniki, diplomske naloge
Published in DKUM: 03.06.2024; Views: 152; Downloads: 104
Full text (1,66 MB)