Search the digital library catalog

Abstract: Slovenska policija ima pomembno vlogo pri vzpostavljanju reda v državi in zagotavljanju varnosti njenih prebivalcev. Da bi svoje delo opravila na najučinkovitejši način, mora včasih uporabiti prisilna sredstva. Prisilna sredstva spadajo pod policijska pooblastila, kar pomeni, da so to ukrepi, ki jih policist izvaja na podlagi zakona. Temeljni zakon oziroma podlaga za uporabo policijskih pooblastil je Zakon o nalogah in pooblastilih policije (»ZNPPol«, 2013), kjer je med drugim navedenih tudi vseh 12 prisilnih sredstev, ki jih uporablja slovenska policija. Z njimi policisti opravljajo različna pooblastila pod zakonsko določenimi pogoji. Poleg tega, da imamo zakonsko opredeljena prisilna sredstva, je v ZNPPol določeno, pod katerimi pogoji se smejo uporabiti. Prisilna sredstva policija uporabi v različnih okoliščinah in se lahko uporabijo proti eni ali več osebam. Z uporabo prisilnih sredstev policisti posegajo v svobodo osebe in tudi v njihovo življenje, zato je ključnega pomena, da so policisti ustrezno usposobljeni za uporabo policijskih pooblastil. Poleg zakonskih pravil postopka uporabe posameznega prisilnega sredstva in usposobljenosti policisti izvajajo postopke po določenih načelih. Do večje pozornosti, namenjene uporabi prisilnih sredstev s strani policije, je prišlo med letoma 2020 in 2022, ko so potekali tako imenovani protesti proti covidnim ukrepom, na katerih je prišlo do uporabe različnih prisilnih sredstev, tako proti množici kot proti posameznikom. V medijih in na televiziji se je veliko razpravljalo o strokovni in zakoniti uporabi prisilnih sredstev, kar je povzročilo zaskrbljenost prebivalcev o pravičnosti njihove uporabe. Zato smo se v našem diplomskem delu osredotočili na mnenje prebivalcev Iga o uporabi prisilnih sredstev.
Keywords: prisilna sredstva, uporaba, Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prebivalci Iga, javno mnenje, diplomske naloge
Published in DKUM: 08.09.2023; Views: 165; Downloads: 32
Full text (1,37 MB)

Abstract: Osrednja tema diplomskega dela je uporaba prisilnih sredstev slovenske policije na javnih shodih v obdobju 2010 do 2021 s poudarkom na velikih demonstracijah, ki so se zgodile leta 2012 in 2020/2021. Protestne shode in demonstracije omogoča pravica, zapisana v Ustavi Republike Slovenije in to je pravica do zbiranja in združevanja, kot pravica v vseh demokratičnih družbah. Večina shodov v letu 2012 in 2020/2021, ki so prerasli v nemirne in kasneje tudi na nasilne demonstracije, na katerih je bilo udeleženo več tisoč udeležencev, je bilo neprijavljenih in brez znanega organizatorja. Na proteste se je pozivalo preko družbenih omrežij, najpogosteje preko »Facebooka«. Ključno vlogo pri varovanju vseh neprijavljenih shodov je imela slovenska policija, ki je v danih razmerah, včasih tudi zelo kritičnih, ukrepala v skladu z zakonskimi predpisi s področja uporabe prisilnih sredstev in s svojo strokovnostjo in usposobljenostjo zagotovila javni red in mir, ter preprečila ogroženost življenja ljudi in uničevanje zasebne in javne lastnine na lokalni in državni ravni. V diplomski nalogi je obravnavana množica, njene lastnosti in dejavniki, na podlagi katerih shodi prerastejo v demonstracije. Pomembno je, da policija pozna svoje naloge, prisilna sredstva in policijska pooblastila, ki jih v primeru nuje uporabi in jih je ob velikih demonstracijah leta 2012 in 2020/2021 tudi uporabila. V zadnjem delu diplomske naloge so podane ugotovitve in analize, ki jih je izvedla Policija in Varuh človekovih pravic, katere govorijo o uporabi policijskih pooblastil za uporabo prisilnih sredstev. V večini primerov so bila prisilna sredstva uporabljena v skladu z zakonskimi predpisi, strokovno in sorazmerno. Meja med zakonito in nezakonito uporabo prisilnih sredstev je zelo tanka in hitro se zgodi, da določeno prisilno sredstvo ni več uporabljeno zakonito oziroma je v določenem trenutku bilo uporabljeno nesorazmerno glede na grožnjo.
Keywords: prisilna sredstva, uporaba, slovenska policija, javni shodi, diplomske naloge
Published in DKUM: 24.05.2023; Views: 293; Downloads: 63
Full text (1,88 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela je opozoriti na napake v sistemu, ki policista v postopkih uporabe prisilnih sredstev postavljajo v izredno težki položaj. Policist je tisti, ki je največkrat poklican na kraj, ko se konfliktna situacije ne more več rešiti brez tretje osebe. Policist mora v dani situaciji pravilno presoditi in ovrednotiti položaj. Policist se mora pravilno odločiti in uporabiti prisilna sredstva na način, kot je določeno v zakonu in podzakonskih predpisih. Ob vsaki uporabi prisilnih sredstev policijski starešina preveri, strokovnost in zakonitost uporabe prisilnih sredstev. Ta ocena je v postopkih, ki sledijo še kako pomembna, saj je od nje odvisno nadaljnje postopanje zoper policista. Najprej se bomo osredotočili na zakonodajo in v tem okviru bomo predstavili zakonske omejitve prisilnih sredstev, predstavili bomo pogoje, v katerih se lahko uporabijo prisilna sredstva, katera prisilna sredstva poznamo in načela, ki jih moramo upoštevati ob uporabi prisilnih sredstev. V nadaljevanju se bomo posvetili vplivu in lastnostim dobrega vode. Razložili bomo pomembnost vodje, kakšne so značilnosti uspešnega vodje, kakšna je formalna in socialna moč vodenja ter katere stile vodenja poznamo. Da si sploh lahko ustvarimo sliko, je potrebno pojasniti še oblike in načine nadzora nad delom policije. Predstavljen bo statistični pregled uporabe prisilnih sredstev, kjer bomo izpostavili primere, ki so bili ocenjeni zakonito in nestrokovno ali nezakonito in nestrokovno. Rezultate bomo v nadaljevanju primerjali z uporabo prisilnih sredstev na Policijski upravi Maribor v enakem obdobju in z enakimi predpostavkami. Vse te raziskave bomo v nadaljevanju povezali v teoretičnem primeru, kjer bo predstavljeno, zakaj so zgoraj naštete dobrine pri policijski starešini, ki ocenjuje uporabo prisilnih sredstev, tako pomembne. Predstavljene bodo negativne posledice, ki padejo izključno na policista in postopki, ki sledijo policistu. Diplomsko delo, katerega namen je izpostaviti sistemsko napako, bomo zaključili z interpretacijo zastavljenih hipotez.
Keywords: policija, policijski starešine, prisilna sredstva, ocena prisilnih sredstev, diplomske naloge
Published in DKUM: 26.01.2023; Views: 354; Downloads: 87
Full text (1,16 MB)

Abstract: Uporaba, uvrščanje in usposabljanje z »manj ubojnimi ali neubojnimi« prisilnimi sredstvi v policijah po svetu oziroma razvitih demokratičnih družbah je del procesa sprejemanja novih prisilnih sredstev. Zaradi spoštovanja človekovih pravic, zagotavljanja splošne varnosti ljudi in upoštevanja visokih standardov pri izvajanju policijskih postopkov se nenehno razvijajo bolj humana prisilna sredstva. Slovenska policija že uporablja in tudi sledi novostim na področju uvajanja milejših prisilnih sredstev, ki so učinkovita pri obvladovanju hujših storilcev in še vedno primerna za uspešno izvajanja zahtevnejših nalog policije. Policijska zakonodaja v Sloveniji sicer ne pozna izraza »manj ubojna prisilna sredstva« ali »neubojna prisilna sredstva«, kakor tudi ni opredeljeno, katera prisilna sredstva bi bila lahko tako imenovana. Glede na nabor prisilnih sredstev bi morda lahko rekli, da so vsa prisilna sredstva razen strelnega orožja manj ubojna oziroma ne ubojna. Moramo pa se zavedati, da je lahko tudi palica ali katero drugo prisilno sredstvo v rokah neizobraženega oziroma neusposobljenega uporabnika nevarno sredstvo in lahko tudi smrtonosno. V preteklosti se je tako tudi pokazalo, da je oseba, zoper katero je bilo uporabljeno eno od milejših prisilnih sredstev (»plinski razpršilec«) umrla. Ugotovljeno je bilo, da obstaja vzročna povezava med uporabo prisilnega sredstva in nastalo posledico, čeprav vzrok smrti ni bil potrjen kot uporaba prisilnega sredstva. Zaradi takšnih dogodkov se moramo zavedati sekundarnih posledic uporabe prisilnih sredstev, ki so lahko hujše od pričakovanih učinkov uporabe prisilnega sredstva. Zaradi učinkovitega izvrševanja policijskih nalog z uporabo prisilnih sredstev, je treba vseskozi stremeti k uvajanju novih učinkovitejših prisilnih sredstev, predvsem pa takšnih, ki na osebah povzročajo najmanjše posledice. Ker pa je nemogoče z gotovostjo vnaprej določiti, kakšna posledica bo nastala ob uporabi določenega prisilnega sredstva, bi bilo mogoče razmišljati glede imenovanja teh sredstev kot »manj ubojna prisilna sredstva. Učinek manj ubojnih prisilnih sredstev pa je, kot je že povedano mogoče doseči s konstruiranjem le-teh, da so manj nevarna, in pa seveda z rednim in profesionalnim pristopom k usposabljanju in izobraževanju policistov glede same uporabe le teh. V zaključnem delu želimo preučiti zakonodajo in pooblastila ter predstaviti različna prisilna sredstva v slovenski policiji ter poiskati ustrezno poimenovanje prisilnih sredstev, saj se v različnih dostopnih literaturah uporablja različna terminologija, kot zasledimo nesmrtonosna sila, manj ubojna sredstva, milejša sredstva itd. Izpostavili smo tudi pomembnost usposabljanja v slovenski policiji. Na osnovi analiziranja obstoječega strokovnega gradiva in spoznanja smo prve štiri hipoteze potrdili, zadnjo smo pa zavrnili.
Keywords: prisilna sredstva, manj ubojna prisilna sredstva, usposabljanje, učinkovitost, diplomske naloge
Published in DKUM: 18.10.2022; Views: 364; Downloads: 81
Full text (1,11 MB)

Abstract: Policija je represivni organ države, ki lahko v primeru ogrožanja življenja ali hude telesne poškodbe s strelnim orožjem poseže v temeljno človekovo pravico osumljenca – pravico do življenja. Gre za eno najbolj invazivnih prisilnih sredstev, katere zakonska omejitev je pomembna za preprečitev nedopustnih posegov v omenjeno pravico, ki lahko pomeni tudi usmrtitev osebe, proti kateri se strelno orožje uporabi. V Republiki Sloveniji je pravica do življenja urejena v 17. členu Ustave RS. Poseg v človeško življenje s strelnim orožjem s strani policista ureja Zakon o nalogah in pooblastilih policije. Ta zelo natančno določa uporabo, postopek, pogoje in preverjanje zakonitosti uporabe. Vsaka uporaba prisilnega sredstva je posebej obravnavana in ocenjena, kar zmanjšuje možnost nezakonitih posegov v temeljne človekove pravice. Če to ureditev primerjamo z ameriško, ugotovimo, da imajo zvezne države zelo neenotno in nepregledno uredbo omenjene problematike. Pravica do življenja ni direktno urejena z zakonodajo. Samo uporabo strelnega orožja okvirno ureja Ustava ZDA in Listina pravic. Ti določata minimalne pogoje, ki naj bi jih Zvezne države uvedle v lastno zakonodajo in posamezno pravico zaostrile, kar v večini niso izkoristile in so standardi še manj omejevalni. Nekatere države članice sploh nimajo zakonodaje, ki bi urejale problematiko. Če pogledamo na to tematiko celovito, ugotovimo, da ima Slovenija skoraj v vseh pogledih strožjo normativno urejenost uporabe strelnega orožja, kar v večji meri zaščiti pravico do življenja. To pa se kaže tudi v manj pogosti uporabi strelnega orožja zoper posameznika.
Keywords: policija, policijska pooblastila, strelno orožje, prisilna sredstva, zakonodaja, Slovenija, Združene države Amerike, primerjave, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.09.2022; Views: 440; Downloads: 101
Full text (927,74 KB)