| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 43
First pagePrevious page12345Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
PRENEHANJE PRAVNIH SUBJEKTOV
Mirjam Blažič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Tema diplomske naloge so insolventni postopku pravnih subjektov, ki v naši družbi predstavljajo velik problem zaradi neplačanih dolgov. Na trgu se vsak dan pojavi nekaj novih podjetniških subjektov, nekateri z novimi izvirnimi dejavnostmi, nekateri pa z dejavnostmi, s katerimi je trg že dovolj zasičen, kar pa ne pomeni nujno da ta subjekt zapade v finančne težave, saj je uspešnost odvisna predvsem od sposobnosti, poznanstev, prodornosti…Skratka, nekateri podjetniški subjekti po določenem času ne uspejo več uspešno krmariti na gospodarskem področju saj zapadejo v velike finančne težave, ko ne morejo več uspešno pokrivati svojih dolgov. Da bi takšni subjekti prenehali, je zakonodajalec zakonu predvidel stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, postopek likvidacije, v končni fazi pa tudi skrajšani postopek prenehanja — izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku. Od leta 2008 so v Republiki Sloveniji insolventni postopki urejeni z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 126/2007 dne 31.12.2007, uporabljati pa se je začel 1. oktobra 2008. Prvi problem predstavlja vprašanje, ali nova ureditev pomeni boljši položaj za upnike? Z zakonom naj bi se po besedah Ministrstva za pravosodje zagotovilo hitrejše in bolj ekonomično vodenje postopkov zaradi insolventnosti ter skrajšalo trajanje postopkov, ki so do,uvedbe navedenega zakona potekali nerazumno dolgo, kar posledično pomeni boljšo ureditev za upnike. To po njihovih besedah omogoča predvsem javna objava vseh sklepov sodišča in izjav upravitelja ter ureditev postopka preizkusa terjatev, ki je sedaj v celoti pisen, kar odpravlja narok za preizkus terjatev. Drugi problem predstavlja vprašanje ali je zakon prispeval k boljši finančni disciplini? Iz razloga dobrega poslovanja in zavedanja odgovornosti bi moral vsak poslovodja vedeti in poznati minimalno vsebino in obveznosti, kajti kršitev lahko privede do osebne odgovornosti poslovodstva, ki odgovarja za poslovanje podjetja in ga usmerja. Poleg poslovodstva so k spoštovanju pravil zavezani tudi člani nadzornih svetov. Zakon je namenjen za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zavode, javne zavode, zadruge in javne sklade.
Keywords: - Insolventnost - Prisilna poravnava - Stečaj - Likvidacija - Izbris (iz sodnega registra) - Insolventni dolžnik - Družbenik - Izvršba
Published: 20.10.2009; Views: 2501; Downloads: 549
.pdf Full text (5,56 MB)

5.
STEČAJ V TEKSTILNI TOVARNI PREBOLD
Renata Bevanda, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Predstavitev stečaja v Tekstilni tovarni Prebold.
Keywords: kriza podjetja ter njeni vzroki in reševanje, prisilna poravnava, stečajni postopke, subjekti in objekti stečajnega postopka, likvidacija
Published: 10.02.2010; Views: 1528; Downloads: 222
.pdf Full text (420,34 KB)

6.
PRISILNA PORAVNAVA S FINANČNIM PRESTRUKTURIRANJEM
Eva Kovačič, 2010, final seminar paper

Abstract: V primeru, da podjetja že globoko zaidejo v financno krizo in postanejo kratkorocno in dolgorocno placilno nesposobna (nelikvidna in kapitalsko neustrezna) imajo na razpolago postopek stecaja ali prisilne poravnave. Stecaj pomeni popolno prenehanje poslovanja podjetja, prisilna poravnava pa predstavlja njegovo preživetje, in sicer preko strogo zasnovanega financnega prestrukturiranja, ki daje podjetju možnost uspešnega saniranja in tako posledicno njegovo vnovicno oživetje.
Keywords: prisilna poravnava, stecaj, financno prestrukturiranje, financna kriza, Zakon o financnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, sanacija podjetja,
Published: 21.01.2011; Views: 2474; Downloads: 454
.pdf Full text (842,84 KB)

7.
NOVOSTI INSOLVENČNE ZAKONODAJE
Marko Slavič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava novo pravno ureditev na področju insolvenčnih postopkov, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Namen diplomskega dela je prikazati pomembne novosti ter spremembe, ki so nastopile s sprejetjem Zakona. Posebno pozornost smo namenili uvedbi dveh novih institutov v naš pravni red, osebni stečaj in stečaj zapuščine, ter predstavili razlike v postopku prisilne poravnave v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Uvodoma povzemamo razloge za sprejetje nove zakonodaje in navajamo bistvene lastnosti zakona, prav tako pa izpostavljamo ključne pojme, ki so prisotni v vsebini zakona. Nekaj strani je namenjenih tudi poglavju finančnega poslovanja podjetij in drugih pravnih oseb. To poglavje je bilo prej urejeno v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij in je povzročalo veliko nejasnosti ter bilo večkrat v presoji ustavnega sodišča. Sedaj so vsebine bolj jasne in tudi kar nekaj je sprememb na področju odgovornosti organov vodenja in nadzora. Drugi del naloge smo namenili vsebinam o prisilni poravnavi, izpostavili predvsem tiste dele, ki so po prejšnjem zakonu predstavljali zlorabo procesnih pravic in na koncu poglavja strnili glavne razlike v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Zadnji del diplomske naloge nazorno prikazuje na novo uveden institut osebnega stečaja v naš pravni red. Opisali smo celoten postopek osebnega stečaja, prikazali pomanjkljivosti in pasti tako za dolžnika kot tudi za upnike. Primerjali smo tudi postopke v drugih državah in ugotovili, da bi lahko nekatere zadeve bile rešene drugače in enostavneje. Prikazali smo tudi osebni stečaj samostojnega podjetnika posameznika, ki je odprl kar nekaj vprašanj in na konci navedli še števila postopkov osebnega stečaja.
Keywords: insolventnost, finančno poslovanje, dolžnik, upnik, prisilna poravnava, stečaj, osebni stečaj, odpust dolga, stečaj zapuščine, podjetnik posameznik;
Published: 08.03.2011; Views: 2973; Downloads: 661
.pdf Full text (476,98 KB)

8.
PRIMERJAVA PRAVNIH IN FINANČNIH POSLEDIC PRISILNE PORAVNAVE IN STEČAJA
Špela Jager, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Kriza v podjetju pripelje podjetje do insolventnih postopkov. Prav prezadolženost oziroma insolventnost je tista, ki pripelje do finančne krize v podjetju in posledično do nujnosti izvedbe insolventnih postopkov. Podjetje navadno najprej uvede postopek prisilne poravnave, kajti želi ohraniti poslovanje podjetja. Prisilna poravnava je torej postopek, kjer se izvede finančno prestrukturiranje. Načrt finančnega prestrukturiranja namreč vsebuje metode, s katerimi poskušamo izboljšati finančno stanje podjetja ter nadaljevati z njegovim poslovanjem. Stečaj pa je postopek, ki se uvede po tem, ko ni nikakršnega upanja več za poslovanje podjetja. Torej celotno premoženje insolventnega dolžnika se pretvori v stečajno maso iz katere se kasneje poplačajo terjatve upnikov in pa stroški celotnega postopka. Ob koncu diplomske naloge lahko potrdimo tudi trditev iz uvoda, da se posledice prisilne poravnave in stečaja res razlikujejo. Sicer gre za precej več podobnosti pri pravnih posledicah. Tukaj lahko opazimo iste pravne posledice glede terjatev upnikov, ki se spremenijo iz nedenarnih v denarne, občasne v enkratne, iz tuje v domačo valuto. V obeh primerih gre tudi za možnost pobota terjatev. Precej drugače pa je pri finančnih posledicah. Pri prisilni poravnavi je bistvo finančno prestrukturiranje, ki ima različne metode. Najpogostejša je zmanjšanje in odlog plačila. Medtem ko gre pri stečaju za preoblikovanje celotnega premoženja insolventnega dolžnika v stečajno maso, iz katere se najprej poravnajo stroški stečaja nato pa terjatve upnikov. Pri poravnanju terjatev upnikov imajo pri obeh postopkih prednost tisti upniki, katerih terjatve so zavarovane. Vse te pravne in finančne posledice pa vplivajo na izbor postopka. Pomembno je namreč analizirati koristi in povzročeno škodo za udeležence v postopku prisilne poravnave in v postopku stečaja. Vendar smo ugotovili, da ima vsak udeleženec tako pri enem kot tudi pri drugem postopku nekaj koristi, hkrati pa tudi ogromno povzročene škode. Pri upnikih je to predvsem izguba velikega dela terjatev, pri zaposlenih izguba zaposlitve, pri insolventnem dolžniku pa je glavna negativna posledica pri stečaju izguba premoženja. Medtem ko pri prisilni poravnavi poskuša ohraniti poslovanje, vendar je le to velikokrat neuspešno, saj zaradi finančne krize in prezadolženosti podjetju javnost in poslovni partnerji ne zaupajo več.
Keywords: finančna kriza, insolventni dolžnik, prisilna poravnava, finančno prestrukturiranja, upniki, terjatve, stečaj, stečajna masa, pravne posledice, finančne posledice
Published: 06.07.2011; Views: 5786; Downloads: 827
.pdf Full text (408,13 KB)

9.
REŠEVANJE PODJETJA S PRISILNO PORAVNAVO
Marjeta Zorin, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Zaradi vsesplošne gospodarske krize, ki je povzročila veliko plačilo nedisciplino, se je mnogo podjetij znašlo v kriznih situacijah. Podjetja zamujajo z izpolnitvijo svojih obveznosti, zamujajo z izplačilom plač ali pa je vrednost njihovega premoženja manjša od vsote njihovih obveznosti, se pravi, da so postala prezadolžena. Vsa ta dejstva opisujejo insolventnost. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) obravnava dva postopka zaradi insolventnosti, in sicer prisilno poravnavo in stečaj. Prisilna poravnava je sodni postopek, ki se na predlog insolventnega dolžnika začne in poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi prezadolženost dolžnika. S sklenjeno in potrjeno prisilno poravnavo dolžnik lahko doseže, da se njegovi dolgovi zmanjšajo ali odložijo v skladu s pogoji prisilne poravnave. Poleg tega se s postopkom prisilne poravnave insolventnemu dolžniku omogoči finančno prestrukturiranje z namenom doseganja kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti. Upnikom se pri tem zagotovijo ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev, kot pa če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Prisilno poravnavo lahko s procesnega vidika razdelimo na predhodni in glavni postopek. Predhodni postopek se začne z vložitvijo predloga za začetek poravnave, glavni pa s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti. Jedro postopka prisilne poravnave in obvezen dokument, ki ga mora predložiti dolžnik skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave, je načrt finančnega prestrukturiranja. S tem načrtom dolžnik opiše predlog poplačila upnikov in natančno obrazloži vse ukrepe, ki jih bo uporabil z namenom, da bi odpravil vzroke svoje insolventnosti.
Keywords: Prisilna poravnava, insolvenčni postopki, načrt finančnega prestrukturiranja, insolventnost.
Published: 02.11.2011; Views: 4001; Downloads: 782
.pdf Full text (1,19 MB)

10.
POLOŽAJ DELAVCEV V PRIMERU INSOLVENTNOSTI PODJETJA
Mateja Platovnjak, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Avtorica z diplomskim delom opredeljuje položaj delavcev v postopkih zaradi insolventnosti. Na začetku se osredotoči na pojem insolventnosti, nato pa nadaljuje z opisom bistvenih značilnosti stečajnega postopka in postopka prisilne poravnave. Pozornost nameni varstvu terjatev delavcev po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter po Zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije. V osrednjem delu diplomskega dela omogoči vpogled na položaj prednostnih terjatev, prijavo terjatev, na odpoved pogodbe o zaposlitvi v primerjavi s stečajnim postopkom in postopkom prisilne poravnave ter na pravice delavcev. Avtorica predstavi obravnavano tematiko tudi z vidika kanadske zvezne zakonodaje. V okviru slednje se osredotoči na položaj upnikov v stečajnem postopku in dolžniškem predlogu. Pozornost nameni tudi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in Programu za zaščito plač delavcev.
Keywords: insolventnost, stečaj, prisilna poravnava, varstvo terjatev delavcev, pravice delavcev, odpoved pogodbe o zaposlitvi
Published: 14.09.2011; Views: 2599; Downloads: 334
.pdf Full text (465,83 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica